123. člen
(omilitveni ukrepi)
(1)
V EUP GO25 se na skrajnem severnem robu območja ohranja drevesno/grmovnato mejico.
(2)
V EUP ER10 se znotraj območja urejanja po krčitvi gozda vzpostavi nov gozdni rob tako da se približno 3-metrski pas izkrčenega zemljišča gozdne površine prepusti zaraščanju.
(3)
V EUP HR5, HR14, LO4 in SA5 se na območje vodotoka ne posega; obvodna vegetacija se ohranja.
(4)
V EUP PR11 se v območje Natura2000 ne posega z gradnjo; ohrani se zeleni pas.
(5)
V EUP VI71 in VI77 se v skladu z določbami Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) pred pričetkom urejanja določi območja glede na razred nevarnosti. Na podlagi izdelave karte nevarnosti zaradi poplavne in erozijske ogroženosti obstoječih objektov ter hidravlično hidrološke analize se ugotovi tehnične rešitev ter predlaga omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti ožje in širše okolice.
(6)
V EUP VI77 se ohranja obstoječe stanje poplavnih površin, obstoječe obvodne vegetacije in mejic. V vodotok se ne posega. Kolikor se na območju načrtuje zasaditev z drevesno ali grmovno vegetacijo se za to uporabi avtohtone vrste.
(7)
V EUP GV6, HR15, PR18, SA5, SA30, SA33, VI15, VI21 in VR33 se ohranjajo drevesne oziroma grmovne mejice.
(8)
V EUP VR4 se se gradnja izvaja izven gnezditvenega obdobja večine vrste ptic (med marcem in avgustom). Na območju se ohranja prisoten gozd v čim večji možni meri.
(9)
V EUP VI16 in VI46 se ohranja obstoječe naravno stanje vegetacije. Kolikor se na območju načrtuje zasaditev z drevesno ali grmovno vegetacijo se za to uporabi avtohtone vrste.
(10)
V EUP GV4 se na skrajnem vzhodnem delu območja ohranja gozdni rob in mejice.
(11)
V EUP VI11 se ne posega na območje drevoreda.
(12)
V EUP SA27 se gradnja in ureditve na območju načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja prisotna drevesna vegetacija. Kolikor se na območju načrtuje še dodatna zasaditev z drevesno ali grmovno vegetacijo, se za to uporabi izključno avtohtone vrste.
(13)
V EUP VI1 in OR12 se v celoti ohranja obstoječi pas obvodne vegetacije ob vodotoku. Ob gradnji se preprečuje odlaganje odpadkov v obvodni pas.
(14)
V EUP ZE8 se ohranja gozdni sestoj na vzhodni strani območja.
(15)
V EUP VI19 in VI78 se na celotnem območju ohranja prisotna drevesna in grmovna vegetacija.
(16)
V EUP VI6 in VI71 se v celoti ohranja obstoječi pas obvodne vegetacije. Ob gradnji se preprečuje odlaganje odpadkov v obvodni pas. Kolikor se na območju načrtuje zasaditev z drevesno ali grmovno vegetacijo, se za to uporabi izključno avtohtone vrste.
(17)
V EUP LO57 širitev zelenih površin ne sme posegati v stavbno tkivo naselja. Morebitna gradnja objektov se umesti ob gozdni rob z namenom ohranjanja razmerij naselja do okolice. V čim večji možni meri se ohranja gozdne površine. Vsakršne ureditve morajo upoštevati ustrezen odmik od kapelice in vodnega korita, za kar je potrebna ohranitev zelenega pasu v polmeru 10 metrov od enote dediščine.
(18)
V EUP LO4, LO6 in HR14 je potrebno umeščati nove objekte v prostor tako, da se zagotovi ustrezen odmik od kamnitega zidu. Temeljenje objektov se ne izvede preblizu zidu (vsaj 5 metrov stran). V EUP HR14 se ohrani zeleni pas med zidom ter bodočo pozidavo. Pri umestitvi objektov predvsem na območju EUP HR14 je potrebno ohraniti prostorsko prepoznavnost zidu.
(19)
V EUP ER14 pri širitvi pokopališča se ohrani obodni zid. Ohrani se centralni vhod na pokopališče. Ohrani se prostorski kontekst kapelice; bližnja okolica kapelice ostane prosta z ustrezno ureditvijo.
(20)
V EUP ER13 se pri umeščanju novih objektov v prostor ohranja prostorski kontekst spomenika, novi objekti se načrtujejo najmanj 5 metrov stran. V času gradnje novih objektov se spomenik zaščiti pred poškodbami. Območje gradbišča novega objekta se od okolice loči z gradbeno ograjo z namenom preprečitve poškodovanja objekta šole in spomenika. Dostopne poti do gradbišča naj se načrtujejo in izvedejo čim bolj oddaljeno od objekta šole.
(21)
V EUP SL8 se ohranja zid okoli pokopališča. Širitev pokopališča se načrtuje v ustrezni oddaljenosti od zidu. Širitev se načrtuje nižje od obstoječega pokopališča, tako da se z višinskimi gabariti ne vpliva na pojavnost dediščine v prostoru.
(22)
V EUP VI19 in VI30 je gradnja znotraj evidentiranih arheoloških najdišč dovoljena, če ni možno najti drugih rešitev in, če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(23)
V EUP NA3, NA5 in NA7 se uredi zbiranje, odvoz in zavarovanje odpadkov (ograjevanje zabojnikov), preprečuje se svetlobno in zvočno onesnaževanje. V EUP NA7 se izvaja dejavnost, ki ne bo povzročala konfliktov z zvermi. Aktivnosti na območju naj se izvajajo večinoma v dnevnem času.
(24)
V EUP VI150 se posege v vodotok izvaja na način, da bo ohranjena naravna strukturiranost dna vodotoka in na način, da ne bo prihajalo do posedanja bregov vodotokov. Talne pragove se oblikuje na način, ki bo omogočal prehajanje kvalifikacijskih vrst rib gor in dolvodno. Z gradbenimi stroji se ne posega v strugo in obrežni pas Močilnika, razen na območju same premostitve. Tehnične rešitve se načrtujejo in izvedejo na način, da se v celoti ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora. Premostitveni stebri se izvedejo na bregovih izven struge Močilnika. Zagotoviti je potrebno vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje onesnaževanja na vplivnem območju Močilnika (med in po gradnji mostu). Dela na vodotoku se izvajajo na način, da ne bo prihajalo do močnega neprekinjenega kaljenja vode. Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na za to urejenem odlagališču izven varovanih območij oziroma ostalih naravovarstveno pomembnih območij. Dela povezana z vzpostavitvijo nove premostitve se izvajajo izven drstitvene sezone rib (sezona drstitve je med 1. februarjem in 31. julijem). O predvidenih delih na Močilniku se 14 dni prej obvesti pristojno Ribiško družino in ZRSVN, OE Gorica za morebiten nadzor. Brežine ob premostitvi se ponovno ozeleni z avtohtono vegetacijo oziroma prepusti naravnemu razvoju. Most mora biti dovolj širok, da omogoča prosto prelivanje poplavnih voda in morebitno nanašanje ter odnašanje materiala. Pri gradnji mostu je potrebno preprečiti morebitno onesnaženost vodotoka z gradbenim materialom in sicer s pravilno organizacijo gradbišča. Preprečiti je potrebno odlaganje gradbenega materiala v strugo ali neposredno bližino. Po koncu gradnje je potrebna sanacija brežin. Pred pričetkom del se naredi natančen posnetek stanja spomenika, da bo možna natančna sanacija mostu ob morebitno nastalih poškodbah med gradnjo. Pred pričetkom gradnje je potrebno kamniti most ustrezno zaščititi. V temelje mostu je prepovedano posegati. Ohrani naj se vsa bližnja drevesa kolikor to tehnične zahteve gradnje novega mostu dopuščajo. Po koncu gradnje naj se brežine vodotoka ustrezno utrdijo z namenom zagotavljanja ustrezne stabilnosti brežin, s čimer se varuje spomenik dediščine v prostoru.
(25)
V EUP VI138 je potrebno upoštevati pogoje iz vodnega soglasja, ker se območje nahaja znotraj razreda majhne poplavne nevarnosti.
(26)
V naseljih brez kanalizacijskega omrežja se uredi odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz objektov najkasneje do leta 2017. Kanalizacijsko omrežje ter ustrezne čistilne naprave glede na stopnjo poseljenosti mora biti zgrajeno skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 47/07, 63/09) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).