Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 104-4181/2015, stran 13702 DATUM OBJAVE: 28.12.2015
VELJAVNOST: od 29.12.2015 / UPORABA: od 1.1.2016
RS 104-4181/2015
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.1.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.7.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 104/15
4181. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško na 11. seji dne 17. 12. 2015 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
V občini Krško se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
Nadomestilo se plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1.
Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih Stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prosto stoječih garaž,
2.
pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za odmero nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
-
površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, ipd.,
-
površine namenjene delavnicam na prostem,
-
kamnolomi in peskokopi,
-
površine za dejavnosti ob avtocesti,
-
površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov
-
javne površine namenjene trajni ali pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice,
-
površine zemljišč, na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja,
-
ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabljajo sledeči kriteriji:
a)
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem, ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer se šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za tako zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina iz drugih uradnih evidenc ali pa se površina določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b)
Površine peskokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) nadomestilo pa se odmeri od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c)
Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje in niso objekti javne gospodarske infrastrukture.
d)
Za določanje površin zemljišč na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja se upošteva seštevek vseh površin ploskev posameznega nepremičnega objekta in naprave oglaševanja. Za nepremične objekte in naprave oglaševanja opremljene s svetlobnimi in zvočnimi efekti, se površine pomnožijo s faktorjem 2. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje tudi za stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, ki se ne uporabljajo (so nezasedene) ter za opuščena zazidana stavbna zemljišča. Pri odmeri nadomestila za take objekte se upošteva zadnja znana namembnost objekta ter dejanska komunalna opremljenost zemljišča.
2.
Nezazidana stavbna zemljišča
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je po prostorskem aktu določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1.
v primerih, kjer prostorski akt določa parcele, namenjena gradnji:
-
se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine parcele, namenjeni gradnji, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne namene,
-
za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno parcelo, namenjeno gradnji ali del takšne parcele po prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno rabo zemljišča po zemljiškem katastru.
V sledečem postopku za formiranje zemljišča namenjenega gradnji, na kateri je možna gradnja, se lahko zemljiške parcele združujejo ali razdružujejo, pri čemer lastniška razdrobljenost parcel ni omejujoči element pri postopku ugotovitve o možnosti gradnje na nezazidanem stavbnem zemljišču.
2.
v primerih, kjer prostorski akt ne določa parcel, namenjenih gradnji:
-
se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju zazidljive parcele) pri čemer se upošteva:
a)
kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, kateri je bila z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z dokončno odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določena parcela, namenjena gradnji ali funkcionalno zemljišče, se ta del površine zemljiške parcele šteje za zazidano stavbno zemljišče preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo.
b)
kolikor stoji na površini parcel stavba, kateri ni bila z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določena parcela, namenjena gradnji ali funkcionalno zemljišče, se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površne takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tudi vsa preostala območja, na katerih je v skladu z Zakonom o graditvi objektov in občinskimi prostorskimi akti možna pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjski oziroma poslovni objekt.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) oziroma območja sprejetih občinskih podrobnih prostorskih načrtov po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik poslovno-stanovanjskih prostorov).
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Brežice (v nadaljevanju: finančni urad).
Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje finančnemu uradu Občinska uprava občine Krško. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Krško nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po spremembi.
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo dolžan na poziv občinske uprave Občine Krško v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila.
Spremembe glede zavezanca za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na način in v roku, ki ga je določil ta odlok priglašene pri Občinski upravi. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo odločbe zakona o davčnem postopku.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območjih, ki so v občinskem prostorskem načrtu oziroma občinskem prostorskem planu z namensko rabo določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, v kolikor imajo zemljiške parcele dostop do javnega cestnega omrežja in je na njih možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijo, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Stavbno zemljišče se glede na namen uporabe razdeli:
-
na stavbno zemljišče na stanovanjskem območju,
-
na stavbno zemljišče na industrijsko-poslovnem območju. Razvrstitev v eno od kategorij izključuje istočasno razvrstitev v drugo kategorijo.
V območju starega mestnega jedra, ki je z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15) razvrščeno v enoto urejanja prostora z oznako:
-
KRŠ 0219 OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško – umestitev knjižnice,