Nadomestilo se plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1.
Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih Stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prosto stoječih garaž,
2.
pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za odmero nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
-
površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, ipd.,
-
površine namenjene delavnicam na prostem,
-
kamnolomi in peskokopi,
-
površine za dejavnosti ob avtocesti,
-
površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov
-
javne površine namenjene trajni ali pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice,
-
površine zemljišč, na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja,
-
ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabljajo sledeči kriteriji:
a)
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem, ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer se šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za tako zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina iz drugih uradnih evidenc ali pa se površina določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b)
Površine peskokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) nadomestilo pa se odmeri od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c)
Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje in niso objekti javne gospodarske infrastrukture.
d)
Za določanje površin zemljišč na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja se upošteva seštevek vseh površin ploskev posameznega nepremičnega objekta in naprave oglaševanja. Za nepremične objekte in naprave oglaševanja opremljene s svetlobnimi in zvočnimi efekti, se površine pomnožijo s faktorjem 2. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje tudi za stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, ki se ne uporabljajo (so nezasedene) ter za opuščena zazidana stavbna zemljišča. Pri odmeri nadomestila za take objekte se upošteva zadnja znana namembnost objekta ter dejanska komunalna opremljenost zemljišča.
2.
Nezazidana stavbna zemljišča
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je po prostorskem aktu določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1.
v primerih, kjer prostorski akt določa parcele, namenjena gradnji:
-
se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine parcele, namenjeni gradnji, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne namene,
-
za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno parcelo, namenjeno gradnji ali del takšne parcele po prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno rabo zemljišča po zemljiškem katastru.
V sledečem postopku za formiranje zemljišča namenjenega gradnji, na kateri je možna gradnja, se lahko zemljiške parcele združujejo ali razdružujejo, pri čemer lastniška razdrobljenost parcel ni omejujoči element pri postopku ugotovitve o možnosti gradnje na nezazidanem stavbnem zemljišču.
2.
v primerih, kjer prostorski akt ne določa parcel, namenjenih gradnji:
-
se določi površina za odmero nadomestila od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju zazidljive parcele) pri čemer se upošteva:
a)
kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, kateri je bila z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z dokončno odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določena parcela, namenjena gradnji ali funkcionalno zemljišče, se ta del površine zemljiške parcele šteje za zazidano stavbno zemljišče preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo.
b)
kolikor stoji na površini parcel stavba, kateri ni bila z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določena parcela, namenjena gradnji ali funkcionalno zemljišče, se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površne takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tudi vsa preostala območja, na katerih je v skladu z Zakonom o graditvi objektov in občinskimi prostorskimi akti možna pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjski oziroma poslovni objekt.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) oziroma območja sprejetih občinskih podrobnih prostorskih načrtov po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).