Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško

Točke za m² zazidanega stavbnega zemljišča se določijo na naslednji način:

1. za stanovanjske namene:

število točk

I. kategorije

11

II. kategorije

4

I. kategorija

– proizvodnja električne energije z nuklearno tehnologijo	50
– proizvodnja električne energije s termoelektrarno	330
II. kategorija	200
III. kategorija	90
IV. kategorija	65
V. kategorija	45
VI. kategorija	30
VII. kategorija	500

– pristop po sodobno urejeni cesti	10
– pristop po makadamski cesti	2,5
– možen priključek na javno kanalizacijo	4
– možen priključek na električno omrežje	2
– možen priključek na vodovodno omrežje	3
– javna razsvetljava dostopne javne ceste	5
– zelene površine ob stavbi	2
– možen priključek na industrijsko tirno mrežo	45
– možen priključek na daljinsko toplovodno omrežje	15
– možen priključek na plin	15

– pri stavbah z enim stanovanjem	0 %
– pri stavbah z dvema do štirimi stanovanji	5 %
– pri stavbah s petimi do desetimi stanovanji	10 %
– pri stavbah z enajstimi do tridesetimi stanovanji	15 %
– pri stavbah z enaintridesetimi in več stanovanji	20 %

– zaradi hrupa ob magistralnih in regionalnih cestah ter železnici

10 %

– stavbe zgrajene po letu 1920	0 %
– za stavbe zgrajene od leta 1900–1920	5 %
– stavbe zgrajene od leta 1860–1900	10 %
– stavbe zgrajene pred letom 1860	20 %

– neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta	50 %
– neprimerni nivo vzdrževanja stavbe	50 %
– neprimerni nivo vzdrževanja nezazidanih stavbnih zemljišč	50 %

Za primeren nivo vzdrževanja stavbe se šteje, da je stavba ter njen pripadajoči del stavbe oziroma objekt primerno vzdrževan, če je zunanji videz stavbe ter pripadajoči del stavbe oziroma objekt urejen z neodpadajočim ometom ter vzdrževanimi vrati, okni in streho.

Za neprimeren nivo vzdrževanja se šteje, da je stavba ter njen pripadajoči del stavbe oziroma objekt neprimerno vzdrževan, če je njegov zunanji videz neurejen z odpadajočim in nevzdrževanim ometom, propadajočimi in nevzdrževanimi vrati in okni ali poškodovano streho ter poškodovanimi žlebovi ali vertikalnimi odtoki. Za odpadajoči omet se smatra vidnejša posamezna globinska poškodba fasade, površinsko manjkajoča ali poškodovana fasada v površini, večji od 0,1 m², ter površinsko odpadajoča barva fasade v površini, večji od 1 m². Prav tako se za poškodovano fasado šteje okrušen vogal stavbe v dolžini, večji od 0,1 m². Za poškodovane žlebove ter vertikalne odtoke se šteje, kadar so ti poškodovani z udrtinami, zarjaveli ali preluknjani oziroma nepritrjeni visijo s streh. Za poškodovano streho se šteje streha objekta, kjer kritina ali posamezni deli visijo preko roba strehe, ki ga omejuje strešni žleb, če ta obstaja ali pa visi preko konstrukcijskega roba – zaključka strehe za več kot 1 dolžine posameznega pokrivnega elementa oziroma je ta previs večji za 15 cm preko konstrukcijskega roba strehe ali takšen previs ni predpisan z ustreznimi tehničnimi standardi ali normativi.

Za neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča parcele se šteje, da je parcela objekta ali pripadajoče zemljišče k stavbi, neprimerno vzdrževano, če se na tem zemljišču nahajajo porušene ali razpadajoče ograje oziroma zidovi, zaraščeno zemljišče ali drevesa z robidovjem ali drugim rastlinjem, razmetane smeti ali posamezni kosovni odpadki po zemljišču itd.

Stopnjo nivoja vzdrževanja stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov, v skladu z merili navedenimi v tem besedilu določa krajevno pristojen Medobčinski inšpektorat in o tem poroča skrbniku evidence za odmero nadomestila.

Vse dokler skrbnik evidence za odmero nadomestila ne zabeleži podatkov o stopnji vzdrževanja, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost iz vsebine poglavja f).

Kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se šteje zemljišče, ki je določeno za gradnjo stavb, kjer je dejansko možno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb, pa tudi tri leta po izpolnjenih pogojih za pridobitev gradbenega dovoljenja ni bila pri pristojni Upravni enoti podana popolna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko ali drugo kompleksno graditev. Kot neizkoriščena raba zemljišča se šteje tudi, če je zemljišče namenjeno za gradnjo in v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenja na zemljišču ni bilo evidentiranega pričetka gradnje v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in določili Zakona o graditvi objektov.

Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne zabeleži podatkov o neizkoriščeni rabi za gradnjo stavb, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost iz poglavja g).

se za zasedene stanovanjske in poslovne prostore število točk pod a) in b) tega člena zniža za 30 %