Nalaganje dokumenta...
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 28-1031/2013, stran 3420 DATUM OBJAVE: 2.4.2013
VELJAVNOST: od 17.4.2013 / UPORABA: od 17.4.2013
RS 28-1031/2013
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 17.4.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.6.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 28/13
1031. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno
Občinski svet Občine Cerkno je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12), 16. člena Statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 112/07) in Sklepa o pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 109/07) na 12. redni seji dne 14. 3. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno
o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno
I. UVODNE DOLOČBE
(uvod)
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Cerkno.
(2)
OPN velja na celotnem območju občine.
(vsebina in sestavine odloka)
(1)
OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.
(2)
Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
-
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
-
Zasnova prostorskega razvoja občine,
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
-
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
-
Usmeritve za razvoj v krajini,
-
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
-
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
III. Izvedbeni del
-
Namenska raba prostora,
-
Splošni prostorski izvedbeni pogoji,
-
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji,
-
Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora,
-
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN.
IV. Končne določbe.
V. Priloge
(3)
Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte v merilu 1:50000:
-
Zasnova prostorskega razvoja,
-
Usmeritve za razvoj v krajini,
-
Usmeritve za razvoj naselij in delno prenovo,
-
Zasnova prometnega omrežja,
-
Zasnova oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda,
-
Zasnova elektroenergetske infrastrukture,
-
Usmeritve za določitev namenske rabe prostora,
-
Omejitve v odprtem prostoru.
(4)
Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
v merilu 1:50.000
-
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
-
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture.
v merilu 1:5000
-
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
-
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture.
(uporabljeni izrazi)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
2.
Celek – domačija z zemljiško posestjo, ki se v enem kosu razprostira okoli nje.
3.
Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % BTP obstoječega objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % BTP obstoječega objekta oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
4.
Etaža za potrebe OPN je del stavbe med dvema pohodnima površinama ali pohodno površino in streho.
5.
Etažnost objekta za potrebe OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in ostala nadstropja (1, 2, 3).
6.
Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
7.
Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
8.
Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino parcele objekta.
9.
Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele.
10.
Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. 18–20 cm, na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
11.
Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
12.
Komunalna oprema so:
-
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
-
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;
-
objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
13.
Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
14.
Mansarda (M) je etaža ali del etaže pod poševno streho objekta, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu manj kot 1,60 m.
15.
Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
16.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
17.
Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
18.
Pritličje (P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
19.
Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti:
-
regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
-
gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta;
-
gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
-
gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
-
okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
20.
Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
21.
Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
22.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
23.
Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
24.
Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
25.
Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
26.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
27.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
28.
Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine), z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
29.
Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho.
30.
Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
31.
Vrstna stavba je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
32.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti in ne spreminja zunanjega videza objekta.
33.
Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
34.
Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
35.
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
36.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Če je zelena streha javno dostopna in v stiku z raščenim terenom, se površina strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (FZP).
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, okolja ter druge zakonodaje.
(3)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4)
Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
+---------+------------------------------+ |Kratica |Pomen kratice | +---------+------------------------------+ |BTP |bruto tlorisna površina | +---------+------------------------------+ |EUP |enota urejanja prostora | +---------+------------------------------+ |FI |faktor izrabe parcele | +---------+------------------------------+ |FJP |faktor odprtih javnih površin | +---------+------------------------------+ |FZP |faktor zelenih površin | +---------+------------------------------+ |FP |faktor gradbene prostornine | +---------+------------------------------+ |FZ |faktor zazidanosti parcele | +---------+------------------------------+ |GJI |gospodarska javna | | |infrastruktura | +---------+------------------------------+ |GL |gradbena linija | +---------+------------------------------+ |GM |gradbena meja | +---------+------------------------------+ |MRP |merilno regulacijska postaja | +---------+------------------------------+ |NRP |namenska raba prostora | +---------+------------------------------+ |DPN |državni prostorski načrt | +---------+------------------------------+ |OPN |občinski prostorski načrt | +---------+------------------------------+ |OPPN |občinski podrobni prostorski | | |načrt | +---------+------------------------------+ |P |pritličje | +---------+------------------------------+ |PM |parkirno mesto | +---------+------------------------------+ |RL |regulacijska linija | +---------+------------------------------+ |RTP |razdelilna transformatorska | | |postaja | +---------+------------------------------+ |TP |transformatorska postaja | +---------+------------------------------+ |UN |urbanistični načrt | +---------+------------------------------+
II. STRATEŠKI DEL
II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
-
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
-
Program razvoja podeželja 2007–2013 za Republiko Slovenijo;
-
Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;
-
drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(stanje in značilnosti ter težnje in problemi prostorskega razvoja v občini)
Geografske in družbene značilnosti
(1)
Občina Cerkno se razteza na 131,3 km2 in jo obdajajo sosednje občine Idrija, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri in Tolmin.
(2)
Na območju občine v 30 naseljih živi 4799 prebivalcev (podatki iz l. 2012). Demografski kazalci kažejo, da je območje ogroženo, saj prebivalstvo v skupnem številu počasi nazaduje.
Poselitev
(3)
Občina ima 30 naselij. Od teh ima več kot polovica naselij manj kot 100 prebivalcev in tretjina naselij ima 100–200 prebivalcev. Več kot 200 prebivalcev je v štirih naseljih, in sicer v Cerknem, Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih in Šebreljah.
(4)
Razvoj poselitve v Občini Cerkno v zadnjem obdobju opredeljujeta urbana koncentracija v osrednjem delu občine, predvsem v naselju Cerkno z okolico, ter praznjenje naselij v odmaknjenih in težje dostopnih delih občine. Pojavljajo se zlasti težnje po individualni stanovanjski gradnji ter širitvi gospodarske in industrijske cone v osrednjem delu občine.
(5)
Od vseh naselij v Občini je Cerkno edino večje urbano naselje s predvidenimi površinami za širitev stanovanj, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter površinami za proizvodnjo in obrt v okviru gospodarske cone. Preostalo poselitev v občini tvorijo vasi in zaselki, ki so razporejeni znotraj manj urbaniziranega podeželja s slabšo dostopnostjo v hribovitem območju z redko poselitvijo. Občina Cerkno je z regionalnega vidika močno vezana na Tolmin in Idrijo, z občinskega vidika pa je celotno območje občine močno vezano na naselje Cerkno. Le-to je poleg občinskega središča tudi eno glavnih občinskih zaposlitvenih centrov. Zato so dnevne delovne migracije v Cerkno izrazite. Občina Cerkno pritegne delovno silo tudi iz drugih občin – iz Tolmina, Idrije, Gorenje vasi, Železnikov in Žirov.
(6)
V občini je stopnja brezposelnosti izredno nizka. Giblje se okrog 4 %. Največ primanjkuje visoko izobražene delovne sile ter delovne sile s tehniško izobrazbo. Neustrezna je tudi njena starostna struktura. Pomembna gospodarske panoga v Občini Cerkno je tudi turizem. Ta je vezan predvsem na športe v naravi – pohodništvo, kolesarjenje ter zimski športi.
(7)
Družbena infrastruktura je v občini zadovoljivo razvita, tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večino družbene infrastrukture je skoncentrirane v naselju Cerkno.
Gospodarska javna infrastruktura
Prometna infrastruktura
(8)
V občini je približno 294,5 km kategoriziranih državnih in občinskih cest, od tega 37,9 km državnih in 102,9 km lokalnih cest, 153,7 km pa je javnih poti.
(9)
Glavno prometnico skozi občino predstavlja glavna cestna povezava Idrija–Tolmin (G2–Dolenja Trebuša–Želin, G2–Želin–Spodnja Idrija (Marof)), imenovana tudi »Keltika«. Ta je na nekaterih mestih še vedno neprimerna za promet, ki ga prevzema.
(10)
Poleg »Keltike« občino z osrednjo Slovenijo povezujejo še državne ceste R1–Cerkno–Želin, R1–Sovodenj–Cerkno ter RT–Novaki–Cerkno.
(11)
Z regionalnega vidika so pomembne še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino, čez Podlanišče v Staro Oselico, čez Podpleče v Hotavlje in čez Gorenje Novake v dolino Kopačnice.
(12)
Glavne probleme na področju prometne infrastrukture v občini predstavljajo neustrezne prometne povezave naselij v odmaknjenih predelih občine s centralnim delom občine, kakor tudi povezovanje občine z ostalimi deli regije in države.
(13)
Problematična je tudi glavna cesta skozi naselje Cerkno. Le-to je potrebno preurediti in premestiti. V naselju Cerkno se pojavljajo tudi problemi zaradi pomanjkanja parkirnih mest.
(14)
Problemi s parkiranjem pa se pojavljajo tudi ob turističnih območjih oziroma točkah (Bolnica Franja, izhodišča kolesarskih, pohodniških in jahalnih poti). Poseben problem predstavljajo neorganizirana kamionska parkirišča.
(15)
Neurejeno je stanje tudi na področju kolesarskih povezav – tako znotraj naselij kot v širšem prostoru. Te bi morale povezovati nekatere s kolesarskim prometom najbolj obremenjene smeri – predvsem naselje Cerkno z okoliškimi naselji. Javni prevoz je zagotovljen samo v večjih naseljih ob glavnih cestah, ostala naselja so povezana s šolskim prevozom ali delavskimi avtobusi.
Energetska infrastruktura
(16)
Občina proizvaja električno energijo, katero pridobiva z veliko količino malih hidroelektrarn. Male hidroelektrarne so zgoščeno locirane na vodotokih Cerknica in Zapoška. Pojavljajo pa se še na vodotokih Črna, Čerinščica, Zaganjalščica, Zmrzla, Luknjica, Oresovka, Hobovščica in Trševka.
(17)
V občini se pojavljajo težnje po povečanju števila tako malih kot velikih hidroelektrarn. Največkrat gre za posege v občutljive habitate, zato so nekatere pobude problematične.
(18)
Glavni prenosni elektroenergetski vod v občini je 110 kV daljnovod Tolmin–Cerkno ter 110 kV Cerkno–Idrija. Distribucijsko omrežje tvori omrežje 20 kV daljnovodov. Vsa naselja imajo zadostno zmogljivo električno omrežje.
(19)
Glavni energent, ki se uporablja v individualnih kuriščih ter v večjih industrijskih kotlih oziroma v kotlih za centralno ogrevanje večjih objektov ali skupin objektov, je kurilno olje.
(20)
Raba ostalih, tudi obnovljivih virov energije, je še vedno zanemarljivo majhna.
Komunalna infrastruktura
(21)
Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo, probleme z oskrbo z vodo imajo le nekatera naselja – Šebrelje, Zakriž, Dolenji Novaki in zaselek Bukovega – Laharn. Večina naselij je priključena na javno vodovodno omrežje. Tu vodni viri predvsem v sušnem obdobju ne zagotavljajo zadostnih količin vode. Problematična je tudi oskrba naselij, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov, katerih kvaliteta ni kontrolirana. Gre za območja naselij Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Poljane in Police. Večina vodooskrbnih sistemov je javnih. Večina vaških vodovodnih sistemov je v procesu prevzema v upravljanje javnega upravljavca. Poleg tega veliko število objektov koristi lastno zajetje.
(22)
Na območju občine ima samo naselje Cerkno urejeno kanalizacijo s čistilno napravo. Poleg Cerknega so kanalizacijski vodi prisotni še v nekaterih drugih naseljih. V teh naseljih kanalizacijski vodi niso povezani v kanalizacijski sistem, niti se nobena od navedenih kanalizacij ne konča ustrezno – torej s čistilno napravo. Vsi objekti v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, imajo odpadne vode speljane v greznice.
(23)
Čistilna naprava je locirana dolvodno od tovarne ETA. Kapaciteta naprave je 5000 PE.
(24)
Komunalni odpadki iz Občine Cerkno se organizirano odvažajo v občini Logatec in Lenart. V Gorenjih Novakih je urejeno odlagališče kremenčevega peska. Ob čistilni napravi v Cerknem je vzpostavljen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.
Kmetijstvo
(25)
Kmetijstvo zaznamuje predvsem planotaste predele občine, v obliki celkov pa tudi hribovitejša območja. Glavna kmetijska panoga je živinoreja. Zaradi opuščanja kmetovanja se veliko kmetijskih zemljišč zarašča. Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom in gozdarstvom.
Gozdarstvo
(26)
Na območju Občine Cerkno je 8008 hektarjev gozdov. Od tega je 1551 hektarjev varovalnih gozdov, kar znaša približno 19 % gozdov na območju občine. Ostali gozdovi so večinoma lesnoproizvodni. Gozd je zanimiv tudi z vidika turizma in rekreacije v naravnem okolju.
Pridobivanje mineralnih surovin
(27)
V občini je edini kamnolom s koncesijo za izkoriščanje kamnolom Laharn (Bukovo). Pojavljajo pa se tudi manjši nelegalni kopi, ki ponekod degradirajo krajino in jih je treba sanirati brez izkoriščanja mineralnih surovin.
Naravne in kulturne kakovosti
(28)
Režimi varstva narave so skoncentrirani predvsem v severnem in južnem delu občine ter ob nekaterih vodotokih. Na območjih se pogosto prekrivajo tako območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter območja naravnih vrednot. 18,5 % celotnega ozemlja je vsaj pod enim režimom, ki izhaja iz ohranjanja narave. Prav tako so pomembna območja kulturne dediščine – tako naselbinske (zaselek Krtečne, Police …), arheološke (Dolenja vas s sv. Ivanom, Grad in Kazarsko, Vrata …), sakralne (veliko število cerkva) ... Najpomembnejša kulturna dediščina v občini je Bolnica Franja, ki je edina kategorizirana kot kulturni spomenik državnega pomena, valorizirani za spomenik državnega pomena pa sta še Domačija Franceta Bevka in arheološko najdišče Divje babe.
Turizem in rekreacija
(29)
Glavno turistično – rekreacijsko območje v občini je smučišče Črni vrh. Sodobna infrastruktura, združena z izjemno naravno in kulturno krajino, ga postavlja v vrh slovenskih smučišč.
(30)
Celotno območje občine ima velik potencial za rekreacijsko in turistično dejavnost v odprtem prostoru. Trenutno se ta odvija predvsem kot pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje ter jahanje. Urejenih je veliko sprehajalnih, planinskih, jahalnih in kolesarskih poti, predvsem na Šebreljski planoti, Cerkljanskem vrhu, v Bukovem z Zakojco ter Gorenjih Novakih.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(31)
Največjo nevarnost naravnih nesreč predstavljajo poplave ter plazovi. Skoraj vsa naselja so varna pred poplavami, saj so locirana višje od poplavnih vod. Poplave večinoma prizadenejo infrastrukturo in ne stanovanjskih objektov. Najbolj poplavljata Zapoška in Cerknica.
(32)
Teren je v občini najbolj plazovit na severnem območju občine, in sicer na širšem območju naselij Gorje, Poče in Laznica.
(33)
V občini sta visoki tudi potresna in požarna ogroženost. Požari so najpogostejši v gozdovih.
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1)
Cilji prostorskega razvoja Občine Cerkno so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti.
(2)
Cilji prostorskega razvoja s področja poselitve
-
Zagotavljanje uravnoteženega razvoja urbanega sistema, predvsem s spodbujanjem razvoja naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, izboljšanjem omrežja družbene infrastrukture in oskrbnih ter servisnih dejavnosti.
-
Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in bivanja na podlagi dejanskih potreb in razvojnih teženj v prostoru.
-
Zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij.
-
Spodbujanje zgoščevanja naselij in prenove stavbnega fonda.
-
Sanacija območij razpršene gradnje v občini.
-
Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest.
-
Zagotavljanje zadostnih elementov zelenega sistema (parkovnih površin, igrišč …) znotraj naselij, s poudarkom na naselju Cerkno.
-
Zagotavljanje vključevanja kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter ohranjanje njihovih arhitekturnih kvalitet, s poudarkom na območjih naselbinske kulturne dediščine.
-
Zagotavljanje prostorskih možnosti za krepitev turistične ponudbe občine, s poudarkom na termalnem turizmu ali drugih privlačnejših oziroma investicijsko zanimivejših oblik turizma v naselju Cerkno, na smučišču, na kulturnih kakovostih občine, predvsem Bolnici Franji ter na drugih turistično zanimivih območjih občine.
-
Spodbujanje energetsko varčne in potresno varne gradnje.
-
Spodbujanje energetske sanacije stavb, s poudarkom na javnih stavbah.
-
Zagotavljanje uravnoteženega obsega nove stanovanjske gradnje s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
-
Izboljšanje urbane podobe naselij s primernimi urbanistično-arhitekturnimi rešitvami.
-
Zavarovanje interesov občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, in sicer s podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike.
-
Zagotavljanje delovnih mest za visoko izobražen kader.
-
Zagotavljanje povezovanja občine z drugimi občinami v regiji ter s sosednjimi regijami, z namenom zagotavljanja enakomernega in uravnoteženega prostorskega razvoja med posameznimi območji in s tem tudi v občini sami.
(3)
Cilji prostorskega razvoja s področja gospodarske javne infrastrukture
-
Določanje prostorskih pogojev za dostopnost javnega cestnega omrežja in ustrezno komunalno opremljenost celotnega območja občine.
-
Ureditev nove glavne prometne povezave z Gorenjsko.
-
Vzpostavljanje varnih javnih kolesarskih poti, predvsem z namenom povezave naselja Cerkno z okoliškimi naselji.
-
Reševanje problematike zadostnih količin pitne vode na vododeficitarnih območjih. Saniranje in prevzem v upravljanje čim več vodovodnih sistemov v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture.
-
Zagotavljanje ustreznega prostorskega razvoja na vodovarstvenih območjih.
-
Nadgrajevanje kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine in opremljanje vseh večjih naselij s čistilnimi napravami.
-
Zagotavljanje kvalitetne telekomunikacijske infrastrukture na celotnem območju občine.
-
Zagotavljanje daljinskih sistemov ogrevanja na biomaso oziroma geotremalno energijo v naselju Cerkno.
(4)
Cilji prostorskega razvoja s področja krajine
-
Zagotavljati ustrezno vključevanje naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
-
Zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
-
Zagotavljati uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami z upoštevanjem vidikov varstva okolja.
-
Spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja in omogočiti razvoj podeželskih delov občine s spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij.
-
Zagotavljati ohranjanje raznolikosti kulturnih krajin v občini, s poudarkom na ohranjanju avtohtonih krajinskih vzorcev (visokogorskih pašnikov, celkov z razpršeno poselitvijo …).
-
Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče.
II.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)
(1)
Zasnova prostorskega razvoja Občine Cerkno izhaja iz stanja v prostoru, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.
(2)
V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bo glavni nosilec razvoja v občini še vedno Cerkno s svojo okolico. V naselju se bo spodbujal urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Cerkno bo krepilo svojo upravno, izobraževalno in poslovno funkcijo.
(3)
Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg naselja Cerkno določijo v predvidenih oskrbnih centrih na podeželskem območju: Šebrelje, Otalež, Bukovo in Dolenji Novaki.
(4)
Na območju občine se spodbuja ekološke načine kmetijske pridelave ter ohranjanje kulturne krajine – predvsem celka kot avtohtone oblike kmetovanja. Spodbuja se sonaravno izrabljanje gozda kot naravnega vira in sonaravno izrabo mineralnih surovin, ki je v občini usmerjana v kamnolom Laharn (Bukovo).
(5)
Turistična ponudba občine bo usmerjena v turizem, vezan na naravo in njene danosti: izletniški turizem, adrenalinski turizem (padalstvo, zmajarstvo), pohodništvo, ribištvo, ekoturizem. Ta je vezan predvsem na območje hribovitejšega dela občine. V sklopu intenzivnejšega turizma se v občini krepi vloga smučarskega centra na Črnem vrhu nad Cerknim in naselja Cerkno z njegovo turistično ponudbo. Krepi se tudi turistična vloga kulturnih spomenikov – Bolnice Franje, Bevkove domačije in Divjih bab. Na območju Blanovca se načrtuje novo turistično območje z nastanitvenimi kapacitetami ter športno rekreacijsko ponudbo. V ostalih območjih občine je turistična ponudba vezana predvsem na individualne ponudnike nočitev.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)
(1)
Omrežje naselij tvorijo medobčinsko središče Cerkno ter lokalna središča Šebrelje, Otalež in Dolenji Novaki.
(2)
V medobčinskem središču Cerkno se združujejo gospodarske in storitvene dejavnosti, dejavnosti socialnega varstva ter nižje izobraževanje.
(3)
V lokalnih središčih se zagotavlja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
(4)
Druga naselja občine so večinoma brez funkcij v omrežju naselij, v njih pa prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1)
V občini se krepi že vzpostavljeno glavno prometno smer po dolini Idrijce. Gre za smer nacionalnega pomena. Poleg tega se v sklopu četrte razvojne osi krepi povezava z Gorenjsko.
(2)
Regionalno pomembne povezave se krepi v smereh Baške Grape, Davče in Železnikov, predvsem pa eno od dveh regionalno pomembnih smeri, ki sta predvideni za rekonstrukcijo, in sicer po dolini Cerknice in preko predorov v Hotavlje.
(3)
Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave predvsem na območjih, kjer ceste skozi naselje predstavljajo večjo problematiko (predvsem obvoznica Cerknega).
(urbana središča, za katera je izdelan urbanistični načrt)
Urbanistični načrt je izdelan za naselje Cerkno.
(grafični prikaz)
Zasnova prostorskega razvoja občine je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 1: Zasnova prostorskega razvoja.
II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
(zasnova prometne infrastrukture)
(1)
Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s sosednjimi občinami in regijami.
(2)
Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
(3)
Krepi se glavno prometno os skozi občino – glavno cesto Idrija–Tolmin ter glavne ceste Cerkno–Želin, Sovodenj–Cerkno ter Novaki–Cerkno. Na regionalnem nivoju pa še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino ter čez Podlanišče v Staro Oselico.
(4)
Z vidika dnevnih in tedenskih migracij ter koriščenja oskrbnih, zaposlitvenih in izobraževalnih funkcij je izrednega pomena prometna smer do Škofje Loke (R1 Sovodenj–Cerkno).
(5)
Funkcijo glavne regionalne povezave bo v občini prevzela nova cesta na eni od predlaganih tras v sklopu četrte razvojne osi, ki bo Občino Cerkno povezovala z Gorenjsko. Gre za regionalno povezavo po dolini Cerknice po stari trasi ter nato skozi predor v dolino Kopačnice (Hotavlje). Povezava bo pomenila veliko pridobitev v smislu povezovanja občine z osrednjo Slovenijo.
(6)
V prihodnje se z obvoznico okrog naselja Cerkno rešuje problematiko neustreznega poteka državne ceste skozi naselje. Poleg tega velikega prometno infrastrukturnega projekta so predvidene še rekonstrukcije nekaterih cest – prednostno Keltike v smeri proti Tolminu ter ceste proti Planini pri Cerknem in čez Kladje.
(7)
Ostala naselja znotraj občine so naselja, povezana z omrežjem lokalnih cest ter javnih poti.
(8)
Najpomembnejše občinsko križišče je ob stičišču dveh državnih cest, in sicer Keltike v smeri Tolmin–Idrija ter ceste, ki napaja naselje Cerkno in večji del naselij v občini. Gre za križišče na nacionalni ravni pri naselju Straža. Z regionalnega vidika je pomembnejših več križišč v naselju Cerkno, s poudarkom na križišču proti Planini pri Cerknem, križišče na Reki, ki napaja Bukovo, križišče na sotočju Luknice in Idrijce, ki napaja Otalež z okoliškimi naselji, ter križišče v Stopniku, ki napaja Šebrelje. To je izven ozemlja Občine Cerkno, vendar je velikega pomena za napajanje celotne Šebreljske planote. Z vzpostavitvijo nove regionalne povezave proti Gorenjski in osrednji Sloveniji, se bo vzpostavilo še križišče pred naseljem Dolenji Novaki, kjer se bo od obstoječe ceste odcepila nova trasa. Z vzpostavitvijo obvoznice Cerkno pa se bosta vzpostavili še dve pomembnejši križišči, in sicer ob obeh priključkih obvoznice na obstoječe cestno omrežje.
(9)
Ker v občini ni kategoriziranih kolesarskih poti, je potrebno postopoma urediti stanje in formirati mrežo kolesarskih poti na nivoju države, na katere se postopoma priključujejo občinske kolesarske poti. Kolesarske poti se vzpostavijo predvsem z namenom povezovanja naselja Cerkno z okoliškimi naselji – predvsem v smeri proti Dolenjim Novakom (Bolnica Franja) in v smeri proti Jagrščam. Na nacionalnem nivoju se vzpostavijo kolesarske poti od Cerknega proti Tolminu in Idriji.
(10)
Heliport je trenutno umeščen na območje severno od industrijske cone v naselju Cerkno, njegova premestitev pa je predvidena na lokacijo na severu naselja Cerkno ob prometnici proti Trebenčam.
(11)
Prometno omrežje naselja Cerkno se rešuje znotraj urbanistične zasnove.
(zasnova telekomunikacijske infrastrukture)
(1)
Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije.
(2)
V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.
(3)
Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(4)
Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine ni dopustno postavljati.
(5)
Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
(zasnova energetske infrastrukture)
(1)
Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije.
Viri in pridobivanje energije
(2)
Potencialni viri energije v Občini Cerkno so lesna biomasa, geotermalne vode, vodni viri in drugi obnovljivi viri energije. Prednostno naj bi se izrabljali vodni viri, na katerih so izgrajene male hidroelektrarne, lesna biomasa in sončna ter vetrna energija. Kot dodatni vir ogrevanja na območju naselja Cerkno se lahko uporablja tudi termalno vodo.
(3)
V občini se vodni energetski potencial izkorišča v malih hidroelektrarnah na vodotokih Cerknica, Zapoška, Črna, Čerinščica, Zaganjalščica, Zmrzla, Oresovka, Luknjica, Hobovščica in Trševka.
(4)
Kljub velikemu številu izkoriščevalcev vodne energije, vodni potencial ni v celoti izkoriščen. Zato se predvideva izgradnja novih malih hidroelektrarn na Otuški, Cerknici in Pasici.
(5)
Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.
(6)
Hidroenergetska raba vode naj se izvaja izven pomembnih in ohranjenih habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.
(7)
V energetski bilanci občine je treba povečati delež biomase – predvsem učinkovitost proizvodnje toplote iz biomase, s poudarkom na zamenjavi zastarelih lesnih kotlov s tehnološko izpopolnjenimi.
Elektroenergetsko omrežje
(8)
Oskrba z električno energijo se bo v občini še naprej vršila preko obstoječega prenosnega omrežja, in sicer preko 110 kV daljnovoda Tolmin–Cerkno ter 110 kV daljnovoda Cerkno–Idrija.
(9)
Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (1x100 kV) je predvidena rekonstrukcija v dvosistemske (2x100 kV).
(10)
Čez občino je predvidena trasa elektroenergetskega daljnovoda 2x400 kV Okroglo–Udine.
Daljinsko ogrevanje
(11)
Predvideno je zagotavljanje več manjših daljinskih oskrbovalnih sistemov.
(zasnova komunalne infrastrukture)
Zasnova oskrbe s pitno vodo
(1)
Glede na geografske pogoje ima občina dobro vodovodno oskrbo, za katero pa so predvidene nekatere izboljšave. V občini je veliko vodooskrbnih sistemov. Veliko število objektov v občini – predvsem razpršene poselitve – koristi vodo iz lastnih zajetij.
(2)
V občini se rešuje problematika vododeficitarnih območij (Šebrelje, Zakriž in Dolenji Novaki) in območij s problematiko onesnaženih vodnih virov (zaselek Laharn).
(3)
Vaške vodovode, ki oskrbujejo nekatera naselja in zaselke, je potrebno predati v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja. Prednostno se zagotovi javno upravljanje vodovoda v Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih, Poljanah in Policah.
(4)
Potrebno je preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda
(5)
Izgradnja kanalizacije s čistilno napravo se načrtuje za naselja Šebrelje, Otalež, Bukovo, Orehek, Jesenica, Zakriž, Laznica, Labinje, Dolenji Novaki, Ravne pri Cerknem, Čeplez, Trebenče, Planina pri Cerknem in Podlanišče, prednostno za naselja, za katera se predvideva večji razvoj poselitve – torej Šebrelje, Otalež, Planina pri Cerknem, Zakriž in Dolenji Novaki.
(6)
Trenutno je ločen sistem za odvod komunalne in padavinske vode izveden le na nekaterih delih naselja Cerkno. Tu se meteorne vode izlivajo večinoma v Cerknico. Pri izgradnji novih in obnovi obstoječih kanalizacijskih sistemov naj se odvod fekalne vode planira ločeno od odvoda padavinske vode.
Zasnova ravnanja z odpadki
(7)
V občini se odpadki redno odvažajo iz vseh naselij in zaselkov. Končno odlaganje odpadkov se rešuje na regionalnem nivoju.
(8)
Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je vzpostavljen pred naseljem Cerkno (ob čistilni napravi).
(grafični prikaz)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 4: Zasnova prometnega omrežja; karti 5: Zasnova oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda in karti 6: Zasnova elektroenergetske infrastrukture.
II.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(določitev območij naselij)
(1)
Območja naselij v Občini Cerkno, za katera so predvidene širitve so:
-
naselje Cerkno,
-
naselja Šebrelje, Ravne pri Cerknem, Zakriž, Bukovo, Trebenče, Laznica, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Planina pri Cerknem.
(2)
V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Izven strnjenih poselitvenih območij se omogoča gradnjo novih ali nadomestnih kmetij oziroma prenovitve in posodobitve obstoječih funkcionalnih objektov, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(3)
V območjih avtohtone razpršene poselitve so širitve možne za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.
II.5 Določitev območij razpršene poselitve
(določitev območij razpršene poselitve)
(1)
Območja razpršene poselitve se v Občini Cerkno pojavljajo na vzhodnem delu občine in zajemajo območja naselij Gorenji Novaki, Podlanišče, Podpleče in Cerkljanski Vrh.
(2)
Na območju skoraj vseh ostalih naselij v občini (Jazne, Otalež, Lazec, Plužnje, Travnik, Bukovo, Zakojca…) je značilno osrednje strnjeno naselje, preostalo območje naselij pa je po večini opredeljeno kot razpršena poselitev.
(3)
V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja v dolinskem delu občine v okolici strnjene poselitve.
(grafični prikaz)
Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj naselij in celovito prenovo.
II.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
II.6.1 Usmeritve za razvoj naselij in prenovo
(usmeritve za razvoj naselij)
(1)
Razvoj naselij v Občini Cerkno se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2)
Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja večjih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3)
Notranji razvoj naselja se zagotavlja v vseh naseljih Občine Cerkno. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zelene površine naselja in zaledja se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi. Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga tudi z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.
(4)
Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, pri prenovi naselij pa se jo obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(5)
Širitve naselij je treba usmerjati predvsem na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(6)
Nova razpršena gradnja oziroma širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in centralnih dejavnosti.
(7)
Opuščena industrijska območja se lahko ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno-rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.
(8)
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost.
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1)
V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja smiselno funkcionalno organizacijo naselij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj.
Bivanje
(2)
Razvoj stanovanjske gradnje se usmerja predvsem v in ob obstoječa naselja dolinskega dela občine, v hribovitem delu pa se ohranja obstoječe stanje.
(3)
V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in prostorsko in okoljsko sprejemljivih dopolnilnih dejavnosti. V podeželska naselja se lahko umeščajo tudi okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje bivalnih, kulturnih in krajinskih kvalitet.
Centralne dejavnosti
(4)
Območja centralnih dejavnosti se načrtujejo v centralnih naseljih, najintenzivneje v občinskem središču Cerkno. V ostalih naseljih se centralne dejavnosti razvijajo znotraj območij stanovanj kot spremljajoče dejavnosti.
(5)
Družbena infrastruktura ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja tudi možnost njihovega razvoja. Upravne funkcije, šolstvo in varstvo predšolskih otrok se še nadalje razvijajo v Cerknem, Dolenjih Novakih, Otaležu in Šebreljah.
(6)
Športno-rekreacijske dejavnosti znotraj naselij se pojavljajo predvsem v naselju Cerkno, v posameznih ostalih naseljih se pojavljajo zgolj kot vaška športna igrišča. V naselju Cerkno so zagotovljene možnosti za širitev posameznih obstoječih športno-rekreacijskih območij, načrtujejo pa se tudi nova. V naseljih, ki še nimajo zagotovljene športno-rekreacijske infrastrukture, se le-ta zagotovi vsaj v minimalnem obsegu.
Gospodarske dejavnosti
(7)
Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. Za nekatere od njih je predvidena večja širitev (obrtno-poslovna cona Cerkno, Planina pri Cerknem).
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
(1)
Sanacija razpršene gradnje se v občini vrši kot priključevanje objektov razpršene gradnje posameznim zaselkom in naseljem. Navadno gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.
(2)
V občini so opredeljena tri območja razpršene gradnje, in sicer novejši del naselja Šebrelje, novejši del naselja Trebenče in novejši del naselja Planina pri Cerknem. Ta tri območja razpršene gradnje se ustrezno sanira s priključitvijo naselju.
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
Urbana naselja
(1)
Edino urbano naselje v občini je naselje Cerkno. Znotraj naselja se zagotavlja ustrezno razmerje med eno in večstanovanjskimi objekti, centralnimi in gospodarskimi dejavnostmi ter ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin.
(2)
Najkakovostnejša struktura naselja je tradicionalna struktura naselbinskega jedra, zato naj se ohranja in prenavlja ter dopolnjuje skladno z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa. V jedro je treba vnašati pestrejše dejavnosti, ki bodo v jedro privabile obiskovalce, pa tudi nove prebivalce. Struktura je kakovostna, vendar razmeroma slabo vzdrževana, potrebne so funkcionalne prenove objektov in zunanjih površin, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Urediti je treba omrežje trgov in poti, tu so še posebej pomembne poti za pešce (tudi gibalno ovirane) in kolesarje. Ohranja naj se sedanja srednja gostota pozidave in prebivalcev.
(3)
Med stanovanjsko gradnjo prevladuje enodružinska stanovanjska gradnja. V obstoječih območjih naj se ohranja sedanja nizka gostota pozidave in prebivalcev (do 70 preb./ha). Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se med strukturo nizke gostote pozidave (enodružinska stanovanjska gradnja) načrtuje tudi srednja gostota (vrstne hiše, hiše v nizu od 70 preb./ha do 100 preb./ha).
(4)
V naselju naj se načrtuje tudi večstanovanjska gradnja (nad 100 preb./ha). Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se načrtujejo tudi stanovanjski bloki, vila bloki oziroma večstanovanjske hiše z višjim bivalnim standardom.
(5)
Na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih so potrebne prenove in programske obogatitve zunanjih površin. Zagotavljati je treba javnosti dostopne zelene ločitve od pozidave proti zelenemu zaledju, obstoječe in nove javne površine je treba oblikovati s poudarkom na mestotvornih vizualnih ambientih (drevoredi, ustrezni cestni profili, reprezentativni objekti na vstopnih točkah v naselje).
(6)
Obrtni, poslovni in industrijski kompleksi predstavljajo razmeroma velike strukture, deloma zaprte v svoja območja. Ta struktura se ohranja, vendar je treba pri prenovah in novogradnjah načrtovati intenziviranje rabe in racionalnejšo prostorsko izrabo območij (večetažna gradnja, parkirišča v parkirnih hišah ipd.). Na nekaterih predelih bo v prihodnosti potrebno tudi prestrukturiranje nezadostno izkoriščenih površin velikega merila. Hkrati je nujno saniranje mejnih, robnih območij. Tu je treba zagotoviti oblikovno in programsko sanacijo; postavitev drevoredov in oblikovanje vmesnih ločitev z zasaditvijo, kakovostno oblikovanje urbane opreme prostora, oblikovanje mestotvornih potez vzdolž pomembnih cest s postavitvijo novih ali prestrukturiranjem in obnovo obstoječih struktur, pomestenje fasad industrijskih con.
(7)
Kot dominanta v naselju izstopa cerkev v jedru naselja. Njeno funkcijo se bo v prihodnje krepilo predvsem z umeščanjem elementov zelenega sistema v njeno neposredno bližino (območje za cerkvijo).
Podeželska naselja
(8)
Na podeželskem delu občine se ohranja ruralen tip poselitve. V naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost. Ohranja se tipologija gradnje. Nove stanovanjske površine ter objekti za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti se prednostno zagotavljajo s prenovami obstoječih objektov.
(9)
V podeželskih naseljih se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih vaških jeder. Ta so izrazito kvalitetna v naseljih Police, Zakojca, Zakriž, Orehek, Planina, Poče, Dolenji Novaki, Ravne pri Cerknem in Gorje.
(10)
V naselju Ravne pri Cerknem se ohranja izrazit rob naselja in značilno podobo vaške silhuete. Rob naselja predstavlja posebno kvaliteto tudi v naselju Labinje, kjer se ohranja prehod poselitve v izredno kvalitetno kulturno krajino. Omenjen prehod je značilen za večino vasi na pobočjih – Orehek, Gorje… in planotah – Police, Jagršče …
(11)
V naseljih z ohranjeno tradicionalno strukturo in ohranjenimi tradicionalnimi arhitekturnimi elementi se spodbuja kvalitetna prenova obstoječih objektov, dopolnilna in nadomestna gradnja. Notranji razvoj ima prednost pred širitvijo naselij.
(12)
Prazne površine znotraj jedra naselij se namenja oblikovanju javnih površin.
(določitev naselij oziroma območij naselij, za katera se bo izvajala delna prenova)
(1)
Za naselja Cerkno, Šebrelje, Zakojca, Otalež, Labinje, Poljane, Planina pri Cerknem, Ravne pri Cerknem in Poče se bo izvajala delna prenova.
(2)
Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.
(grafični prikaz)
Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj naselij in celovito prenovo.
II.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1)
Razvoj krajine v Občini Cerkno bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.
(2)
Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, se zagotavlja skupno varovanje.
(3)
Krajina v Občini Cerkno se bo pretežno razvijala v dveh smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina in pretežno kulturna krajina.