Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

Omrežja prometne infrastrukture

Osnovo cestnega omrežja zagotavljajo državne ceste daljinskega značaja G2106 Ljubljana–Rudnik–Škofljica–Kočevje z navezavo na avtocestno omrežje pri Rudniku, ter državne ceste G-2 na odseku Škofljica–Šmarje - Sap regionalna cesta Škofljica–Ig ter Škofljica–Šmarje - Sap. Pomembnejše lokalne povezave, ki povezujejo naselja in se navezujejo na državno prometnico so Rudnik–Orle, Lavrica–Orle, Pijava Gorica–Turjak ter Vrh nad Želimljami–Rašica.

Za preusmeritev prometnih tokov v smeri proti Ribnici in Kočevju, se v sklopu državne ceste 3.a razvojne osi v prostoru občine, načrtuje umestitev obvozne ceste mimo Škofljice. Navedena cesta se v prostor umešča z državnim prostorskim načrtom. Obstoječo glavno cesto skozi Lavrico in Škofljico se preuredi za izboljšanje varnosti pešcev in kolesarjev ter lokalnega prometa. V občini je predvidena rekonstrukcija ceste G2-106/0261.

Na območju občine potekajo odseki avtoceste: obstoječa južna avtocestna obvoznica Ljubljana, odsek Kozarje–Malence in obstoječa avtocesta A2, odsek Malence–Šmarje - Sap.

Železniška proga I. reda Ljubljana–Trebnje–Dobova (Novo mesto) je namenjena notranjemu transportu in potniškemu prometu. Med Ljubljano in Grosupljem je dolgoročno načrtovana gradnja drugega železniškega tira. Dolgoročno je predvidena posodobitev železniške proge za večje osne obremenitve ter večje hitrosti in gostejši promet primestne železnice s pomembno vlogo postaje na Škofljici. Posodobitev javnega potniškega prometa po železnici iz smeri dolenjske je potrebna za razbremenitev državnih cest v območju Občine Škofljica. Ob železniških postajališčih se načrtuje ureditev parkirišč s ciljem, da se del cestnega prometa preusmeri na železniški promet. Za izboljšanje prometne povezanosti občine se na Lavrici načrtuje nova železniška postaja.

Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih prometnih površin

Razvoj kolesarskega omrežja temelji na zasnovi državne kolesarske mreže s pomembnim vozliščem daljinske in glavne državne kolesarske poti. V smeri proti severu je predvidena glavna kolesarska povezava Škofljica–Šentjakob, proti jugu Škofljica–Velike Lašče. V smeri vzhod-zahod pa je načrtovana daljinska povezava Škofljica–Ig–Brezovica ter Škofljica–Grosuplje. Prioritetno se ureja kolesarska povezava Ig–Škofljica. Državna mreža kolesarskih poti se dopolnjuje z načrtovanjem lokalnih povezav. Na območju občine se ob vseh rekonstrukcijah pomembnejših cest in ulic načrtuje ustrezne površine za kolesarje in pešce, površine za javna parkirna mesta ter postajališča JPP.

Javni potniški promet

Občina Škofljica bo skupaj z občinami Ljubljanske urbane regije ter z glavnim mestom Ljubljano nadalje razvijala javni mestni in primestni potniški promet s širitvijo do Pijave Gorice, Smrjen, Gradišča in Vrha nad Želimljami ter pokrivanjem širšega območja občine. V sistem javnega potniškega prometa se vključujejo linije železniškega potniškega prometa s postajama na Škofljici in Lavrici ter P+R na Škofljici. JPP naj se izboljšuje tudi s smiselnim skupnim načrtovanjem razvoja JPP in povezovanjem na regionalni ravni, še posebej s sosednimi občinami, zlasti z MO Ljubljana in občinama Grosuplje ter Velike Lašče. Pri načrtovanju prometnih površin – postajališč JPP in javnih parkirnih površin je potrebno te umeščati tako, da bo s fizično integracijo možno zagotoviti učinkovito prestopanje potnikov. Šolski prevozi v občini, ki se izvajajo kot posebni linijski prevoz, naj se s ciljem racionalnega in učinkovitega izvajanja JPP pod posebej določenimi pogoji praviloma izvajajo tudi kot javni linijski prevoz.

Omrežja elektronskih komunikacij

Obstoječe omrežje klasične telefonije se dopolnjuje z omrežji širokopasovnih povezav, temelječih na novih tehnoloških spoznanjih. V vseh naseljih se uvaja TK storitve novejših tehnologij dostopnejših telefonskih omrežij na digitalni osnovi. Območje občine se naveže na ogrodno medkrajevno optično kabelsko omrežje, ki se zagotavlja med Rudnikom in Škofljico. Pri razvoju TK omrežij bo občina zasledovala cilj, da bo zagotovljen dostop do širokopasovnih omrežij vsem poslovnim subjektom, javnim ustanovam in prebivalstvu z možnostjo priključitve na širokopasovno omrežje, pretežno s hitrostjo najmanj 2 Mbit/s. S postavitvijo baznih postaj mobilne telefonije v predelih s slabšo pokritostjo, bo dopolnjeno omrežje baznih postaj in izboljšan doseg signalov.

Omrežja in objekti oskrbe z energijo

Elektroenergetsko omrežje

Preko območja občine v severnem delu poteka DV 400 kV Beričevo–Divača. Trasa prečka območje občine v prostoru med naseljem Sela pri Rudniku in zaselkom Babna Gorica.

Predvidena je izgradnja DV 2x400 kV Beričevo–Divača, ob tem je predvideno zankanje 2 x 400/110 kV RTP Lavrica v 110 kV mestno mrežo med RTP 110/20 kV Vrtača in RTP 110/20 kV PCL. Preko Občine Škofljica je predvidena tudi trasa daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič.

Distribucijsko omrežje je z električno energijo oskrbljeno preko dveh 20 kV daljnovodov DV 20 kV Vrhnika in DV 20 kV Podtabor, ki povezujeta naselja občine. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežje gradi izključno v kabelski izvedbi, v ostalih delih pa pretežno v kabelski izvedbi, lahko pa tudi z nadzemnimi vodi. Za izboljšanje oskrbe z električno energijo se načrtuje izgradnja razdelilne postaje RP 20 kV Škofljica na južnem robu industrijske cone s pripadajočima srednje napetostnima (20 kV) napajalnima kabelskima povezavama iz RTP 110/20 Grosuplje. Posledično se preoblikuje tudi dele srednje-napetostnega omrežja. Predvidena je izgradnja šestih novih TP in dveh nadomestnih TP za širitev distribucijskega omrežja. Izgradnje TP se načrtujejo na območju naselij: Škofljica, Lavrica, Gorenje Blato, Gradišče nad Pijavo Gorico, Smrjene in Želimlje. Izgradnja novih TP se načrtuje na podlagi predvidenih povečanih obremenitev. Pri pripravi podrobnejših prostorskih načrtov se na podlagi ocenjenih potreb predvidi gradnjo novih transformatorskih postaj.

Plinovod

Glavni energetski vir za potrebe ogrevanja v občini je zemeljski plin. Oskrba s plinom se v široki potrošnji zagotavlja preko javnega distribucijskega plinovoda v naseljih Lavrica in Škofljica.

Raba električne energije in kurilnega olja v občini se prednostno nadomešča z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije. To usmeritev je potrebno upoštevati pri načrtovanju novih gradenj ter prenovi obstoječih objektov. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami v nepokrita območja, predvsem na Lavrici na območju Srednje vasi, Dolenjske ceste ter Erbežnikovega hriba ter na območju Škofljice in ožjega območja Lanišča. V primeru večjih širitev poselitve na območju Babne Gorice, Sel, Zaloga pri Škofljici, Gumnišča, Pijave Gorice, Lanišča in Gorenjega Blata, se tudi tam načrtuje širitev distribucijskega plinovoda.

Na območju občine bo predvidoma potekal del trase prenosnega plinovoda Kozarje–Vevče.

Lokalni energetski koncept (LEK) – obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije

Občina Škofljica ima sprejet lokalni energetski koncept, zato se usmeritve iz LEK upošteva pri načrtovanju rabe energije in ogrevanja v občini. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne in termalne energije.

Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja

Oskrba s pitno vodo

Vodovodno omrežje občine, ki ga sestavlja sedem sistemov se obnavlja in dograjuje tako, da bo oskrba z vodo iz javnega vodovoda racionalna, varna pred onesnaženjem in stabilna pri obratovanju omrežja ter zadovoljiva z vidika zadostnih količin, potrebnih za načrtovane širitve naselij. Pri oskrbi z vodo se Občina Škofljica povezuje s sosednjimi občinami saj so posamezni vodovodi del širšega vodovodnega sistema. Zaradi dotrajanosti vodovodnega sistema in vodnih izgub pri distribuciji se prvenstveno obnavljajo sistemi z največjimi izgubami.

Oskrba z vodo je zasnovana na naslednjih vodovodnih sistemih:

Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod

Rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v občini je zasnovana glede na obstoječo stanje komunalne infrastrukture ter v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Delno zgrajen sistem kanalizacije s čistilno napravo ima naselje Škofljica, delno je kanalizacijsko omrežje zgrajeno tudi na območju Daljne vasi. Predvidena je izgradnja povezovalnega kanala Škofljica–Lavrica, ki se bo navezoval na centralni kanalizacijski sistem Ljubljane. Po izgradnji se ČN Škofljica ukine. Komunalna odpadna voda iz naselij Lavrica, Škofljica, Lanišče in Zalog pri Škofljici se bo odvajala preko centralnega kanalizacijskega omrežja sistema CČN Ljubljana. Na območju naselja Pijava Gorica se bodo komunalne odpadne vode odvajale v predvideno čistilno napravo Pijava Gorica, v Želimljah pa na obstoječo čistilno napravo Želimlje in predvideno črpališče Podreber. Na JZ delu naselja Smrjene je predvideno odvajanje komunalnih odpadnih vod na predvideno čistilno napravo Smrjene. Načrtovana je še začasna ČN Gradišče.

Na območjih, kjer kanalizacija še ni zgrajena, se odpadna komunalna voda zbira v nepretočni greznici ali čisti v mali ČN, do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določene v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Ravnanje z odpadki

Odlaganje odpadkov iz naselij Občine Škofljica se zagotavlja na regijskem odlagališču Barje. Občina Škofljica z drugimi občinami Ljubljanske urbane regije sodeluje pri načrtovanju in izgradnji novega odlagališča. V občini se zagotavlja sodoben sistem ločenega zbiranja in obdelave odpadkov pred odlaganjem. Sistem obstoječih ekoloških otokov se nadgradi tako, da bodo zagotovljena racionalna in občanom dostopna zbirna mesta. Obstoječi zbirni center za ravnanje z odpadki se nadalje razvija v celovit komunalni center občine.

Druge površine grajenega javnega dobra in omrežja, objekti ter naprave komunalne opreme naselij

Na območju naselij Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica in Gradišča s Smrjenami ter Želimlje se v okviru ureditev javne gospodarske infrastrukture in prenove posameznih delov naselij zagotavljajo javne površine pešca in tlakovane površine trgov, parkovne zelene površine, otroška igrišča, avtobusna postajališča javnega potniškega prometa, javna razsvetljava in urbana oprema kot sestavina celovite prostorske ureditve za širše potrebe prebivalstva občine. V ostalih naseljih je urejanje grajenega javnega dobra podrejeno potrebam prebivalcev teh naselij. Posamezna tovrstna infrastruktura se po potrebi vzpostavi tudi v drugih naseljih.