Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

Občina Škofljica leži v osrednjem delu Slovenije, pripada Ljubljanski urbani regiji in meji na občine Ig, Velike Lašče, Grosuplje in na Mestno občino Ljubljana. Obsega 43,3 km2, ima 18 naselji in gostejšo poselitev (237,3 preb./km2) in šteje 10278 prebivalcev (maj 2015). Dobra polovica prebivalstva živi v središčnih naseljih Lavrici in Škofljici. Za občino so značilni hitra rast prebivalstva, priseljevanje mladih družin in dnevna migracija delovno aktivnega prebivalstva v smeri Ljubljane.

Naravni prostor občine zaznamuje izjemno kakovost kulturne krajine s posebej zavarovanim Krajinskim parkom Ljubljansko barje in velika vodnatost. Na zahodni strani prevladuje krajina z ravninskimi barjanskimi travniki, na vzhodu ter jugu pa gričevnati svet v prepletu gozdov in kmetijskih zemljišč.

Za poselitev občine je značilna intenzivna in prostorsko slabo načrtovana urbanizacija ob glavni prometnici od Lavrice do Pijave Gorice. Nekdanja majhna ruralna naselja Lavrica in Škofljica z bližnjo okolico ter deloma Pijava Gorica so prerasla v središčna naselja pretežno namenjena bivanju, kjer se razvijajo tudi servisne, storitvene in oskrbne dejavnosti ter v manjši meri proizvodna obrt in industrija.

Na območju Vrha nad Želimljami, Smrjen in Gradišča se je v procesu stihijske urbanizacije med nekaterimi izvornimi poselitvenimi enotami (vasmi, osamelimi domačijami) vzpostavila specifična naselbinska struktura pretežno individualnih stanovanjskih hiš z nekonsistentnimi notranjimi urbanimi strukturami in razmerji do naravnega/nepozidanega prostora ter s slabo komunalno opremljenostjo in nekakovostnim javnim prostorom.

Potrebe in težnje v razvoju

Poselitveni prostor Občine Škofljica izkazuje posebno privlačnost za priseljevanje prebivalstva v urbana središča in v bližino Ljubljane, zaradi bližine delovnih mest ter hkratne težnje prebivalstva iz gosto naseljenih mestnih sosesk po preselitvi na mestno obrobje, zaradi višje kakovosti bivanja in dostopnejših zemljišč za gradnjo. Na podlagi naravnega prirasta in priselitev v prihodnjih deset in več letih je pričakovana rast števila prebivalstva do leta 2020 z indeksom 140 glede na stanje leta 2008. Zaradi priseljevanja v zadnjih dvajsetih letih in posledično pričakovane visoke naravne rasti prebivalstva v prihodnjih desetletjih se izkazujejo specifične potrebe vseh starostnih skupin prebivalstva (otrok in mladine, delovno aktivnega prebivalstva, socialno ogroženih in starejših občanov). Zato je potrebno s planom zagotavljati prostorske možnosti za ureditev površin in izgradnjo objektov otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, osnovne zdravstvene mreže, socialnega varstva in oskrbe, kulturnih dejavnosti, športa in rekreacije. Ob trendu padanja povprečnega števila članov gospodinjstev in rasti prebivalstva bo že do leta 2020 močno naraslo število gospodinjstev.

Prostorske potrebe za razvoj proizvodnih dejavnosti so omejene na lokalni prostor. Zaradi prometne lege in dnevnih migracij na regionalni ravni se kažejo povečane potrebe za razvoj oskrbnih, storitvenih in servisnih dejavnosti na območju Lavrice in Škofljice ter deloma Pijave Gorice in Gradišča s Smrjenami. V teh naseljih so poleg površin za centralne dejavnosti potrebne tudi nove rekreacijske površine ter ureditev manjkajoče ali neustrezne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, izboljšanje energetske, prometne in komunikacijske infrastrukture. Naraščanje prometa na glavni prometnici skozi občino v smeri proti Ljubljani zahteva povečano skrb za ohranjanje kakovosti življenja v naseljih s pomembnimi prometnicami, ureditev prometnih razmer z izgradnjo obvoznice Škofljice, hkrati pa posodobitev obstoječe prometnice in izboljšanje povezav javnega potniškega prometa po cestah in železnici. Za zaustavitev tranzitnega prometa dnevnih migracij iz smeri Ribnice in Kočevja je potrebno razvijati sodobne oblike javnega potniškega prometa.

Možnosti prostorskega razvoja

Razvojne možnosti urbanih dejavnosti (predvsem stanovanj in dejavnosti sekundarnega sektorja) so v prostoru občine močno omejene zaradi naravnih značilnosti prostora, geografske lege in prometnih koridorjev. Ključne omejitve razvoja poselitve predstavljajo obsežna varovana območja narave, najboljših kmetijskih zemljišč, gozdov, kulturne dediščine, voda in vodnih virov. Za zadovoljitev bivanjskih in drugih potreb bo potrebno zagotoviti, popolno izkoriščenost notranjih prostorskih rezerv s prenovo, zgoščevanjem poselitve in kakovostnim prestrukturiranjem obstoječih stavbnih zemljiščih ter zagotoviti nova stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo in razvoj družbene in gospodarske javne infrastrukture, pretežno v središčnih naseljih občine.

Možnosti za poselitev je potrebno reševati prvenstveno z obstoječimi resursi – s celostno prenovo in zgostitvijo pozidave v središčnih delih naselij Lavrice, Škofljice, Pijave Gorice in Gradišča s Smrjenami, kjer se ob klasični prostorski rasti naselij in preobrazbi središčnih delov, razvijajo predvsem centralne dejavnosti z bivanjem. Pod pogoji radikalne preobrazbe obstoječe naselbinske strukture in popolne komunalne opremljenosti je za poselitev primerno tudi območje naselij Vrh nad Želimljami in Želimlje. Za nadaljnjo poselitev v ostalih naseljih občine se prvenstveno izrabijo obstoječe prostorske rezerve nezazidanih stavbnih zemljišč. Druga naselja imajo možnosti za manjše širitve z zaokrožanjem območja naselja v okviru lastnih potreb. Nove površine se lahko zagotavljajo še v sklopu sanacije območij razpršene gradnje.

Obstoječi kompleksi namenjeni industrijski proizvodnji, servisnim in storitvenim dejavnostim imajo omejene možnosti za širitve, zato se lahko le notranje prenavljajo in dograjujejo z izrabo notranjih rezerv. Dolgoročno pomemben prostorski potencial za razvoj tovrstnih programov se nahaja v naselju Reber pri Škofljici.

Vplivi in povezave s sosednjimi območji

Naselja občine Škofljica so tesno povezana s sosednjimi območji občine Grosuplje, Velike Lašče in Ig ter zlasti MO Ljubljana. Prostorsko, socialno in gospodarsko povezanost še posebej utrjujejo skupni interesi varstva okolja in naravnih dobrin ter razvoja gospodarske javne infrastrukture. Najmočnejše vezi s sosednjimi območji so vzpostavljene s prometnimi tokovi v cestnih smereh Ljubljane, Iga, Grosuplja, Ribnice in Kočevja ter z železnico Ljubljana–Grosuplje. Najpomembnejši prometni koridorji (cestne in železniške) potekajo skozi občino v smeri proti Ljubljani, Novemu mestu in Kočevju. Cestni promet v glavnih smereh proti Grosuplju in Kočevju je močno obremenjen z regionalnimi tranzitnimi tokovi. Občina je s sosednjimi območji občin MO Ljubljana, Grosuplje povezana z linijami avtobusnega in železniškega JPP, z območjem Velikih Lašč pa samo z linijami avtobusnega JPP. Pri tem so glede dostopnosti s postajališči dobro oskrbljeni naselji Škofljica in Lavrica.

Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije.