1938. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Brežice
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08 in 100/08 – odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C), 5. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 6. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06), 3. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 32/08 in 99/08) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09) je Občinski svet Občine Brežice na 19. redni seji dne 14. 5. 2009 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Brežice
(1)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Brežice, ki obsega:
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.
pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
4.
pravice in obveznosti uporabnikov,
5.
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.
cene storitev javne službe,
7.
vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
8.
nadzor nad izvajanjem javne službe,
(2)
Ta odlok je tudi koncesijski akt za obvezno gospodarsko javno službo oskrba s pitno vodo, s katerim so določeni predmet in pogoji za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter urejena druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo zakon in podzakonski predpisi s področja zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili ter zakon in podzakonski predpisi s področja varstva okolja.
(1)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
1.
iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
2.
je namen rabe vode proizvodnja pijač,
3.
se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
4.
se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5.
se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)
Ne glede na določbo 1. točke drugega odstavka tega člena se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(1)
Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
2.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
3.
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz:
-
priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
-
dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
-
ventila pred obračunskim vodomerom,
-
čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
-
obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
4.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
5.
Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer, če je stavba dovolj podkletena ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode.
6.
Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu z določbami tega odloka pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitve javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
7.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje lahko priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
8.
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
9.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode; na posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov ned njimi.
10.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
11.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
12.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
(2)
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonu in podzakonskih predpisih s področja zdravstvene ustreznosti živil in drugih snovi ter v zakonu in podzakonskih predpisih s področja varstva okolja.
(1)
Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), ki opravlja tudi strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe.
(2)
Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: prekrškovni organ).
(3)
Izvajalec gospodarske javne službe in upravljavec javnega sistema za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja je fizična ali pravna oseba, kateri se podeli koncesijo na celotnem območju Občine Brežice v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(4)
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena prenese Občinski svet na predlog župana z odlokom javno službo na njihovem območju na ustrezne ožje dele občine Brežice (v nadaljevanju: občina). Župan poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta krajevne skupnosti oziroma pristojnega organa drugega ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, na katero se prenaša izvajanje gospodarske javne služne oskrbe s pitno vodo. Odlok mora vsebovati natančen spisek transportnih, primarnih in sekundarnih vodovodov, s katerimi bi upravljal ožji del občine. Smiselno enak postopek se izvede tudi v primeru spremembe ali odvzema. Tak odlok mora biti sprejet pred izdajo sklepa o javnem razpisu za podelitev koncesije.
(5)
Pri izboru izvajalcev posameznih del se mora taka samoupravna skupnost ravnati po predpisih o javnih naročilih, razen če dela opravlja s prostovoljnim delom ali v primeru, da dela opravi izvajalec iz tretjega odstavka tega člena po merilih in pogojih, ki so enaki oziroma niso zahtevnejši od tistih, ki jih uveljavlja pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na ostalih območjih občine.
(6)
Vse določbe tega odloka, ki se nanašajo na izvajalca se smiselno uporabljajo tudi za ožje dele samoupravne lokalne skupnosti, na katere je preneseno izvajanje gospodarske javne službe, v skladu s tem členom.
(7)
Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina s tem odlokom prenese na izvajalca javne službe so:
-
strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe, varnim in zanesljivim obratovanjem vodovoda ter vzdrževanje objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
-
zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostnih rab vode iz vodovoda;
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
-
pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
(1)
Oskrba z vodo na območju Občine Brežice se zagotavlja:
1.
s storitvami javne službe,
2.
kot lastna oskrba prebivalcev.
(2)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3)
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
(1)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo in je priključitev na javni vodovod obvezna.
(2)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.
(1)
Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
1.
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2.
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3.
vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4.
nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5.
vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
6.
vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7.
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8.
monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9.
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10.
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11.
izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12.
občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13.
občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14.
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15.
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
16.
vodenje evidenc v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo,
17.
druge naloge v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom in tem odlokom.
(2)
S storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavlja trajna in zanesljiva oskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo.
(3)
V okviru storitev javne službe izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
1.
javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
2.
izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe,
3.
javna pooblastila izvajalcu javne službe.
(1)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
-
je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
(3)
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
(1)
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2)
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(1)
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode (obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe, ki mora zagotoviti načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod.
(2)
Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno tudi več porabnikov pitne vode.
(3)
Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se njihova priključitev na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4)
Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.
(5)
Izvajalec javne službe ob priključitvi novozgrajenih objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje lahko zaračuna dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje v skladu s tarifnim pravilnikom.
(1)
Uporabnik brez predhodnega soglasja izvajalca ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.
(3)
Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljena oseba.
(4)
Izvajalec javne službe izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera na svoje stroške.
(5)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(1)
Vodovodni priključek se mora obnoviti:
-
če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
-
če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
-
če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
-
če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda;
-
iz drugih razlogov, ki so določeni s pogodbo o dobavi pitne vode.
(2)
Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prvega odstavka tega člena izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali uporabnik stavbe mora izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve plačati v skladu s tarifnim pravilnikom.
(1)
Priključitev na javni vodovod ali sprememba obstoječega priključka sta dovoljena ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga izda izvajalec javne službe. Priključitev na javni vodovod lahko izvede le izvajalec javne službe, izdano soglasje in priključitev pa sta podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda in prevzem vodovodnega priključka v upravljanje izvajalca javne službe.
(2)
Priključek na javni vodovod je lahko priključek objekta, začasni priključek ali kmetijski priključek.
(3)
Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(4)
Izvajalec pripravi navodila o vzdrževanju vodovodnega priključka, ki jih najkasneje ob priključitvi izroči uporabniku.
(5)
Če se dobava vode zagotavlja večstanovanjski stavbi ali drugi stavbi z več posameznimi enotami ne glede na vrsto rabe teh enot, v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, morajo, če s posebnim predpisom ni drugače določeno, uporabniki medsebojna razmerja v zvezi s priključkom urediti s pogodbo, v kateri se med drugim določi tudi delitev porabljene količine vode, ki pripada posamezni enoti v takšni stavbi in upravljalec priključka, en izvod pogodbe pa morajo pred priključitvijo izročiti izvajalcu.
(7)
Za obstoječe priključke morata uporabnik vodovoda in izvajalec javne službe urediti medsebojna razmerja iz prejšnjih odstavkov tega člena do 31. decembra 2010.
(1)
Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 10. člena tega odloka ali za zemljišče, na katerem ni objekta, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega vodovodnega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku na podlagi pozitivnega mnenja pristojnega organa in ob upoštevanju njegovih morebitnih dodatnih pogojev.
(2)
Če se voda, dobavljena po priključku, pridobljenem na način iz prvega odstavka tega člena, uporablja deloma ali v celoti za namene, ki s soglasjem niso dovoljeni, izvajalec prekliče soglasje iz prvega odstavka in začasni priključek trajno ukine brez povrnitve stroškov priključitve.
(3)
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
(4)
Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja.
(5)
Začasni priključek lahko izvajalec omogoči brez mnenja pristojnega organa, če je njegova uporaba predvidena za čas krajši od šest mesecev v primerih, oziroma pod pogojem, da gre:
-
za začasni priključek na gradbišču v primeru, da za gradbeni poseg obstoja pravnomočno gradbeno ali ustrezno upravno dovoljenje;
-
za uporabo vode za izvedbo javnih prireditev, ki so priglašene na predpisan način;
-
za namen športne ali turistične dejavnosti,
-
za potujoče zabavne skupine, cirkuse, zabavišča in podobne namene.
(1)
Kmetijski priključek je namenjen izključno za kmetijske namene pri opravljanju takšne kmetijske dejavnosti, za katere opravljanje je nujno potrebna neprekinjena dobava vode, in sicer dejavnost živinoreje na prostem ter potrebe izvajanja zaščite rastlin pred boleznimi in škodljivci v intenzivnem vinogradništvu in intenzivnem sadjarstvu. Skupna površina trajnih nasadov na enem mestu ne sme biti manjša od 500 m2.
(2)
Priključitev objektov na kmetijski priključek ni dovoljena.
(3)
Uporaba kmetijskega priključka za zalivanje, namakanje ali oroševanje in vsakršno drugo rabo, ki ni v skladu s prvim odstavkom tega člena, je prepovedana.
(4)
Če se voda, dobavljena po priključku iz prvega odstavka tega člena, uporablja deloma ali v celoti za namene, ki so s soglasjem ali tem odlokom prepovedani, izvajalec prekliče soglasje iz prvega odstavka in kmetijski priključek trajno ukine brez povrnitve stroškov priključitve.
(1)
Kadar je s pogodbo o opremljanju, ki se sklepa na podlagi zakona, ki ureja načrtovanje prostora, določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2)
Za prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena in zasebnih vodovodov mora biti predložena naslednja dokumentacija:
-
elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster,
-
zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
-
poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja,
-
zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
-
overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.
(3)
V primeru, ko gre za prevzem v upravljanje vodovoda, ki ga je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški vodovodni odbor, oziroma upravljalec, ki ni bil organiziran v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in odlokom, ki ureja oskrbo z vodo, so dovoljena odstopanja od zahtev drugega odstavka tega člena in mora imeti tak vodovod, ki se predaja, vsaj:
1.
Izdelan grafični prikaz vodovoda v merilu najmanj 1:5000,
2.
Izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
3.
Izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju vodovoda,
4.
Izdelano strokovno mnenje o vključevanju vodovoda v dolgoročni koncept vodooskrbe v Občini Brežice z idejnimi rešitvami tega vključevanja.
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz zakona in podzakonskih predpisov, ki ureja oskrbo s pitno vodo, priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so izpolnjeni pogoji, kot jih določajo zakon in podzakonski predpisi.
(1)
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2)
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(3)
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
(1)
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1.
oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2.
redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3.
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
4.
nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
5.
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
6.
obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
7.
meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(2)
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
Upravljalci vodovodov morajo izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Brežice v roku 5 dni od opravljenih meritev porabe pitne vode, najmanj pa enkrat letno, sporočiti podatke o količinah porabljene pitne vode in druge podatke, potrebne za obračun javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode pri uporabnikih.
(1)
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki mora vsebovati podatke določene s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2)
Program oskrbe s pitno vodo pripravi za vsako naslednje leto izvajalec javne službe in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu.
(3)
Program oskrbe s pitno vodo mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe.
(1)
Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto na način, ki je v skladu z zakonom in podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2)
V roku iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan kopijo poročila iz prejšnjega odstavka po elektronski pošti posredovati tudi občini.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek je dolžan izvajalec javne službe v roku iz prvega odstavka občini posredovati tudi poročilo v pisni obliki, ki vsebuje podatke o:
-
izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu;
-
obveznostih, terjatvah in drugem premoženju izvajalca;
-
pritožbah uporabnikov storitev javne službe in o njihovem reševanju;
-
oddaji poslov podizvajalcem;
(4)
Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati pristojni občinski upravni organ o vseh okoliščinah, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.
(1)
Izvajalec javne službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. V ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco v skladu z republiškimi predpisi o oskrbi s pitno vodo.
(2)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastanejo pri obratovanju javnega vodovoda. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe izgube vodnih količin zmanjšati do količin, ki so podrobneje določene za posamezno skupino vodovodov v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme vlada Republike Slovenije.
(1)
Izvajalec javne službe mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje javne službe. Predpisane evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.
(2)
Izvajalec javne službe mora za celotno območje voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
(3)
Izvajalec javne službe mora za celotno območje občine, kjer zagotavlja storitve javne službe, za stavbe, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov zagotoviti:
1.
vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
2.
vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
3.
vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
4.
vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
(4)
Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva izvajalec javne službe za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.
(1)
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina. Vodenje katastra se podeli v izvajanje izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo. Vodenje katastra javnega vodovoda obsega tudi posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Brežice.
(2)
V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo.
(3)
Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov. Podrobnejša vsebina se določi v tehničnem pravilniku.
(1)
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 26. člena tega odloka.
(2)
Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu občinskim aktom, ki ureja stroške za posredovanje informacij javnega značaja.
(1)
Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, soglasij za priključitev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k predlogom prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, soglasij za vse posege v prostor, kjer poteka javni vodovod in za vodenje evidenc v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in za vodenje katastra.
(2)
Izvajalec izdaja smernice in mnenja k predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: smernice in mnenja), projektne pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam in soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: soglasja), sklepa pogodbe za priključitev in izvede priključitev na javni vodovod na podlagi predložene dokumentacije, in sicer za:
-
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
-
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
-
idejno zasnovo, ki mora vsebovati: opis posega, kopijo katastrskega načrta, situacijo z vrisanim objektom, podatke o komunalni opremljenosti zemljišča in podatke o predvidenem količinskem odvzemu pitne vode.
3.
Soglasja k projektnim rešitvam:
-
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
