2188. Zakon o volitvah v skupščine
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o volitvah v skupščine
Razglaša se zakon o volitvah v skupščine, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1989, na seji Zbora občin dne 27. decembra 1989 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1989.
Ljubljana, dne 27. decembra 1989.
Predsednik
Janez Stanovnik l. r.
ZAKON
o volitvah v skupščine
Ta zakon ureja volitve in odpoklic delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščine) ter volitve in odpoklic članov delegacij v organizacijah in skupnostih.
Volitve v skupščine so neposredne in tajne.
Delegati se volijo za štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni v isto skupščino.
Delegati se volijo po volilnih enotah, razen če ta zakon ne določa drugače.
Volilne enote za posamezen zbor skupščine določa zakon ali odlok skupščine občine oziroma posebne družbenopolitične skupnosti.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na volitve delegatov v občinske skupščine, se smiselno uporabljajo tudi za volitve delegatov v skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
Pravico voliti in biti voljen za delegata ima občan in delovni človek, ki je dopolnil 18 let starosti in ima poslovno sposobnost, če ta zakon za posamezne zbore skupščin ne določa drugače.
Pravico voliti in biti voljen za delegata v zbor združenega dela ima delavec v podjetju in drugih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah opravljanja dejavnosti ter delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti in samostojnih poklicih. Delavec, ki dela v več organizacijah oziroma skupnostih, ima volilno pravico v ti&ti organizaciji oziroma skupnosti, ki jo sam izbere.
Za delegata v zbor združenega dela je v volilni enoti lahko izvoljen delovni človek, ki ima pravico voliti v tej volilni enoti.
Pravico voliti delegata v zbor združenega dela ima delovni človek, ki je dopolnil 15 let.
Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi JLA volijo delegate v zbor združenega dela na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če z zveznim zakonom ni drugače določeno.
V organizacijah s področja izobraževanja imajo pravico voliti in biti voljeni za delegate v zbor združenega dela tudi študentje in učenci, ki so dopolnili 18 let.
Pravico voliti delegate v zbor združenega dela imajo tudi tujci.
Pravico voliti delegate v Zbor krajevnih skupnosti oziroma v Zbor občin Skupščine ŠR Slovenije ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju volilne enote.
Pravico biti voljen za delegata v zbor krajevnih skupnosti ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju občine, v Zbor občin Skupščine SR Slovenije pa občan, ki ima stalno prebivališče na območju SR Slovenije.
Pravico voliti delegate v družbenopolitični zbor ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju volilne enote.
Pravico biti voljen za delegata v družbenopolitični zbor ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju družbenopolitične skupnosti, v katere zbor se voli.
Pravico voliti delegata italijanske oziroma madžarske narodnosti v zbore Skupščine SR Slovenije imajo volilci na območju posebne volilne enote ter drugi pripadniki teh narodnosti v občini, ki ima območja, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti (v nadaljnjem besedilu: narodnostno mešana območja), v zbore občinske skupščine pa volilci na območju volilne enote, drugi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti v občini, ki ima narodnostno mešana območja pa le, če tako določa statut občine.
Pravico biti voljeni za delegata italijanske oziroma madžarske narodnosti imajo samo pripadniki teh narodnosti.
Vsako četrto leto se volijo vsi delegati v zbore skupščin na splošnih volitvah.
Splošne volitve razpiše predsednik Skupščine SR Slovenije z odlokom.
Odlok o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu SRS.
Volitve delegatov v skupščine se opravijo najprej 45 dni in najkasneje 15 dni pred iztekom štiriletne dobe, ki se šteje od dneva verifikacije izvolitve delegatov v skupščinah. V primeru podaljšanja mandatne dobe se ta rok šteje od dneva izteka podaljšane mandatne dobe.
Z dnem verifikacije izvolitve novih delegatov v skupščinah preneha mandatna doba delegatov prejšnjega sklica.
Verifikacija izvolitve se opravi najkasneje v 30 dneh od dneva volitev.
Volitve se razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 105 dni pred iztekom štiriletne dobe iz prejšnjega člena.
Od dneva razpisa do dneva volitev ne sme preteči več kot 120 dni in ne manj kot 90 dni.
Z odlokom o razpisu volitev se določi dan glasovanja kot tudi dan, ki se šteje za dan razpisa.
Javna volilna propaganda se mora končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja
Volilci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Tistemu, ki je vpisan v volilni imenik, se ne sme odvzeti glasovalna pravica in tudi ne preprečiti glasovanja.
Volilcu morata biti zagotovljeni svoboda in tajnost glasovanja.
Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
Postopek volitev in odpoklica delegatov vodijo volilne komisije in volilni odbori (v nadaljnjem besedilu: volilni organi).
Volilne komisije se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve delegatov.
Člani volilnih organov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico.
Član volilnega organa ne more hkrati kandidirati na istih volitvah. Če član volilnega organa sprejme kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana oziroma namestnika v tem organu.
Funkcija v volilnem organu je častna.
Člani volilnih organov in njihovi namestniki imajo zaradi dela v volilnem organu na splošnih volitvah, ki so na dela prost dan, pravico do enega dne plačanega dopusta, ki ga lahko izkoristijo po lastni izbiri.
Volilni organ je sklepčen, če so navzoči vsi člani oziroma njihovi namestniki. Če tudi tako ni mogoče zagotoviti sklepčnosti volilnega organa, je volilni organ sklepčen, če so namesto odsotnih članov navzoči katerikoli namestniki. Predsednika in tajnika volilne komisije lahko nadomeščata samo njuna namestnika.
Državni organi, organi družbenopolitičnih in drugih organizacij morajo pomagati volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo zahtevo dati podatke. ki jih potrebujejo pri svojem delu.
Pri delu volilnih organov so lahko navzoči tudi predstavniki kandidatov oziroma list kandidatov, ki spremljajo potek volilnih opravil. Predstavnik ne more biti sam kandidat.
Predstavniki kandidatov oziroma list kandidatov lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti.
1.
občinske volilne komisije in volilne komisije posebnih družbenopolitičnih skupnosti;
2.
volilne komisije volilnih enot za volitve v zbore Skupščine SR Slovenije;
3.
republiška volilna komisija.
Določbe, ki se nanašajo na občinske volilne komisije, se primerno uporabljajo tudi za volilne komisije posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
Naloge volilne komisije volilne enote za volitve delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije opravlja občinska volilna komisija, naloge volilne komisije volilne enote za volitve delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije pa občinska volilna komisija na sedežu volilne enote. Za volitve delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije ih za volitve delegatov pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti v zbore Skupščine SR Slovenije se imenujejo posebne volilne komisije volilnih enot.
Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik, tajnik in trije ali pet članov.
V volilni komisiji volilne enote, v kateri se volijo delegati pripadnikov narodnosti za zbore Skupščine SR Slovenije, mora biti vsaj en član pripadnik narodnosti,
Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet članov.
Predsednik, tajnik in člani volilne komisije imajo namestnike.
Občinsko volilno komisijo imenuje občinska skupščina.
Republiško volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote za volitve delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije imenuje Skupščina SR Slovenije.
Za predsednika republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije; predsednik in namestnik volilne komisije volilne enote in občinske volilne komisije pa se imenujeta izmed sodnikov temeljnih in višjih sodišč.
Akti o imenovanju republiške volilne komisije in volilne komisije volilne enote se objavijo v Uradnem listu SRS; akti o imenovanju občinske volilne komisije pa v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo predpisi občinske skupščine.
Občinska volilna komisija:
1.
skrbi za zakonitost volitev delegatov v zbore občinske skupščine;
2.
ugotavlja, ali so posamične kandidature ali liste kandidatov za volitve delegatov v zbore občinske skupščine v skladu z zakonom, in jih objavi;
4.
imenuje volilne odbore;
5.
ugotavlja rezultate izida glasovanja na voliščih in razglasi, kateri delegati so izvoljeni v zbore občinske skupščine ter daje poročila o izidu glasovanja;
6.
vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;
7.
opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
Občinska volilna komisija določi, katere volilne spise ji mora poslati volilni odbor, v katerem roku in na kakšen način.
Volilna komisija volilne enote:
1.
skrbi za zakonitost volitev delegatov, ki se volijo v volilni enoti;
2.
ugotavlja, ali so posamične kandidature oziroma liste kandidatov v skladu z zakonom, in jih objavi;
3.
ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri delegati so izvoljeni v volilni enoti ter daje poročila o izidu glasovanja;
4.
vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;
5.
opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
Republiška volilna komisija:
1.
skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na postopek;
2.
usklajuje delo občinskih volilnih komisij in volilnih komisij volilnih enot, jim daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona ter nadzoruje njihovo delo;
3.
predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona;
4.
določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil ter nadzoruje, kako se ti standardi in pogoji upoštevajo;
5.
objavlja rezultate volitev delegatov zborov Skupščine SR Slovenije;
6.
ugotavlja izid glasovanja v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije po 90. in 91. členu tega zakona;
7.
opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
Republiška volilna komisija določi, katere volilne spise ji mora poslati občinska volilna komisija oziroma volilna komisija volilne enote, v kakšnem roku in na kakšen način.
Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, ki tudi skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja. Za vsako volišče še določi najmanj en volilni odbor.
Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov; vsak od njih ima namestnika.
VI. Prenehanje mandata in nadomestne volitve
2.
če iz kateregakoli razloga izgubi pravico biti voljen;
3.
če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora daljšo od šest mesecev ali na hujšo kazen;
6.
če mu je bila s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost;
7.
če nastopi delo oziroma funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo delegata.
Delegatu preneha mandat z dnem, ko zbor, katerega delegat je, ugotovi, da so nastopili razlogi iz prejšnjega odstavka.
Do ugotovitve zbora iz prejšnjega odstavka lahko delegat odstop prekliče.
Delegatu ne preneha mandat iz razloga po 3. točki prvega odstavka tega člena, če zbor, katerega delegat je, sklene, da lahko opravlja delegatsko funkcijo.
Če delegatu preneha mandat v zboru pred potekom mandatne dobe, se izvoli namesto njega nov delegat.
Če preneha mandat delegatu v družbenopolitičnem zboru, razen če je odstopil, postane delegat za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste oziroma istoimenske liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen delegat, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v roku osem dni ne sporoči, da sprejema mandat, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.
Če je delegatu prenehal mandat manj kot eno leto pred potekom mandatne dobe, se nadomestne volitve v Zbor občin Skupščine SR Slovenije razpišejo na predlog občinske skupščine, v zbor krajevnih skupnosti na predlog skupščine oziroma drugega ustreznega organa krajevne skupnosti, v zbor združenega dela na predlog konference delegacij, v družbenopolitični zbor pa na predlog predlagatelja liste.
Predlog je treba podati predsedniku skupščine najkasneje v 30 dneh od ugotovitve, da je delegatu prenehal mandat.
Delegat, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah, opravlja funkcijo delegata do izteka mandatne dobe te skupščine.
Nadomestne volitve razpiše predsednik skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti najkasneje v 15 dneh po ugotovitvi zbora o prenehanju mandata oziroma po prejemu predloga iz prejšnjega člena.
Razpis se objavi v uradnem glasilu ustrezne družbenopolitične skupnosti.
Za volitve delegatov v zbore združenega dela se določijo volilne enote tako, da tvorijo volilno enoto delovni ljudje v podjetjih, organizacijah in skupnostih, ki so povezane predvsem z delom in odnosi v družbeni reprodukciji ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih v skladu z načelom, da so v zboru zastopana vsa področja družbenega dela. Podjetja, organizacije oziroma skupnosti se vključijo v volilne enote glede na svoj sedež. Delovni ljudje, ki delajo v delih oziroma enotah podjetja, organizacij oziroma skupnosti zunaj sedeža podjetja, organizacije oziroma skupnosti, se vključijo v volilne enote, na območju katere delajo.
Število delegatskih mest posameznih področij družbenega dela v zboru združenega dela se določi glede na število delovnih ljudi ter glede na pomen, ki ga imajo posamezna področja za družbeni razvoj. Pri določitvi števila delegatov se ne upoštevajo študenti oziroma učenci.
V volilni, enoti za volitve delegatov v zbor združenega dela se voli eden ali več delegatov.
Volilne enote za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti se določijo tako, da tvori volilno enoto območje ene krajevne skupnosti. Volilna enota se lahko določi tudi za del krajevne skupnosti ali za območje več manjših krajevnih skupnosti.
V volilni enoti se voli en delegat na približno enako število prebivalcev.
V vsaki volilni enoti se voli en ali več delegatov.
Za volitve delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije se določijo volilne enote tako, da tvori volilno enoto praviloma območje občine.
V Zboru občin Skupščine SR Slovenije imajo občine po enega delegata na približno enako število prebivalcev s tem, da ima vsaka občina najmanj enega delegata.
Območje občine, v kateri se voli več delegatov, se razdeli na volilne enote. V vsaki volilni enoti se voli en delegat.
Mesto Ljubljana oziroma Skupnost obalnih občin, tvorita vsaka volilno enoto in se v vsaki voli po en delegat.
Volilne enote za volitve delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije se določijo tako, da se v vsaki volilni enoti voli več delegatov v skladu z načelom, da se en delegat voli na približno enako število prebivalcev.
Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine se občina lahko razdeli na volilne enote.
Če se občina razdeli na volilne enote, se te oblikujejo tako, da se v vsaki volijo najmanj trije delegati v skladu z načelom, da se en delegat voli na približno enako število prebivalcev.