ZVCP-C – Zakon o spremembah in dopolnitvah...

3233. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-C)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-C)

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. julija 2002.

Št. 001-22-96/02

Ljubljana, dne 18. julija 2002.

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP-C)

1. člen

V zakonu o varnosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 – odločba US, 39/2000 – popravek odločbe US, 61/2000, 100/2000 – odločba US in 21/2002) se v 13. členu pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo “ter posreduje mednarodnim organom in organizacijam podatke, razen osebnih podatkov, in poročila s svojega delovnega področja.“.

2. člen

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki urejajo vzdrževanje in varstvo cest, opravljajo tudi organi, pristojni za inšpekcijsko nadzorstvo cest. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na delo subjektov, ki opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga in prevoz potnikov ali blaga za lastne potrebe, ter določb, ki se nanašajo na vozila in voznike, ki opravljajo take prevoze, opravljajo tudi organi, pristojni za inšpekcijsko nadzorstvo prevozov v cestnem prometu in za delo, vsak v okviru svojega delovnega področja.“

3. člen

Za 15. členom se doda se nov 15.a člen, ki se glasi:

“15.a člen

Zaradi usklajenega izvajanja nadzora cestnega prometa organi in službe iz 14. in 15. člena tega zakona sodelujejo med seboj in s pristojnimi tujimi organi in službami.“

4. člen

V 19. členu se v prvem odstavku:

29

točka spremeni tako, da se glasi:

“29. kombinirano vozilo je motorno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ki ima poleg voznikovega največ osem sedežev, ki ima poleg sedežev tudi tovorni prostor, ki ni ločen od prostora za potnike in je namenjeno hkratnemu prevozu oseb in tovora. Kombinirano vozilo je tudi tako vozilo, ki se lahko brez predelave uporablja za prevoz samo oseb ali samo tovora, pri čemer odstranitev oziroma namestitev sedežev ne šteje za predelavo, če je konstrukcijsko zagotovljena možnost njihove olajšane odstranitve in namestitve;“,

33. točka spremeni tako, da se glasi:

“33. motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;“,

v 34. točki za besedami “delovna prostornina motorja“ dodajo besede “z notranjim izgorevanjem“, besede “50 km/h“ pa se nadomestijo z besedami “45 km/h“; za 34. točko dodajo nove 34.a, 34.b in 34.c točka, ki se glasijo:

“34.a trikolo je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;

34.b lahko štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez baterij in z nazivno močjo motorja največ 4 kW, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;

34.c štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu tovora (brez baterij, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW;“,

za 51. točko dodata novi 51.a in 51.b točka, ki se glasita:

“51.a

zadrževalni sistem sestavljata sedež, pravilno pritrjen na konstrukcijo vozila, in varnostni pas, ki je najmanj v enem pritrdišču pritrjen na konstrukcijo sedeža;

51.b sedež je naprava, vgrajena ali pritrjena na konstrukcijo vozila, ki skupaj z opremo služi kot sedež za eno odraslo osebo in je lahko izveden kot posamezen sedež ali del sedežne klopi, ki je namenjen sedenju ene odrasle osebe;“,

52., 53. in 54. točka spremenijo tako, da se glasijo:

“52. največja dovoljena masa je masa, ki jo določi proizvajalec vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila;

53. masa vozila je masa praznega vozila, brez oseb in tovora, pripravljenega za vožnjo, z 90% goriva in polnimi rezervoarji tekočin razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih, tovornih, vlečnih in delovnih vozilih tudi z voznikom (75 kg), pri avtobusih pa tudi z drugim članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;

54. nosilnost je razlika med največjo dovoljeno maso in maso vozila;“.

5. člen

69. člen se spremeni tako, da se glasi:

“69. člen

(1)

Voznik v 24 urah, oziroma med dvema dnevnima počitkoma po določbi, ki opredeljuje dnevni počitek, ali med dnevnim počitkom in tedenskim počitkom (v nadaljnjem besedilu: dnevna vožnja) ne sme voziti več kot devet ur. V enem tednu se čas vožnje lahko dvakrat podaljša na 10 ur.

(2)

Najkasneje po šestih dnevnih vožnjah mora imeti voznik tedenski počitek, kot je določeno v 69.č členu tega zakona.

(3)

Tedenski počitek se lahko preloži do konca šestega dne, če skupni čas vožnje v šestih dneh ne presega najdaljšega časa vožnje, ki ustreza šestim dnevnim vožnjam iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Pri opravljanju mednarodnih občasnih prevozov in izmeničnih voženj potnikov, se določbe drugega in tretjega odstavka tega člena uporabljajo za obdobje največ dvanajst dnevnih voženj.

(5)

Voznik v dveh zaporednih tednih ne sme voziti več kot 90 ur.

(6)

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena.

(7)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.“

6. člen

Za 69. členom se dodajo novi 69.a, 69.b, 69.c, 69.č, 69.d in 69.e člen, ki se glasijo:

69.a člen

“Odmori

(1)

Po štirih urah in 30 minutah vožnje mora imeti voznik 45-minutni odmor, razen če takrat že ne začne z dnevnim ali tedenskim počitkom.

(2)

45-minutni odmor lahko nadomesti z najmanj tremi 15-minutnimi odmori, razporejenimi v štirih urah in 30 minutah vožnje.

(3)

V notranjem linijskem prevozu potnikov, lahko odmor voznika po vožnji traja najmanj 30 minut, če voznik ne vozi več kot štiri ure. Odmor v takem obsegu ima voznik lahko le v primerih, če bi odmori, ki presegajo 30 minut, lahko ovirali potek mestnega prometa.

(4)

Med odmori voznik ne sme opravljati nobenih drugih del, drugače se ta čas ne šteje za odmor. Za drugo delo se ne šteje čas čakanja in čas, ko voznik ne vozi, čas pa prebije v vozilu, ki se vozi na trajektu ali na vlaku.

(5)

Odmori po tem členu se ne štejejo za dnevni počitek.

(6)

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(7)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.

(8)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

69.b člen

Dnevni počitek

(1)

Voznik mora imeti v 24 urah najmanj enajst neprekinjenih ur dnevnega počitka, ki se lahko največ trikrat v posameznem tednu skrajša na najmanj devet neprekinjenih ur, pod pogojem, da se mu kot nadomestilo, pred koncem naslednjega tedna omogoči počitek podaljšan za enako obdobje, kot mu je bil skrajšan v prejšnjem tednu.

(2)

V dnevih, ko se počitek ne skrajša v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko počitek izkoristi v dveh ali treh ločenih obdobjih v 24 urah. Eno od teh obdobij mora trajati najmanj osem neprekinjenih ur. Voznik mora imeti v tem primeru skupno najmanj 12 ur dnevnega počitka.

(3)

Če se pri vožnji menjata najmanj dva voznika, mora imeti vsak voznik v 30 urah najmanj osem neprekinjenih ur dnevnega počitka.

(4)

Dnevni počitek voznik lahko prebije v vozilu, če to vozilo stoji in je opremljeno z ležiščem.

(5)

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(6)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.

(7)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

69.c člen

Prekinitev dnevnega počitka

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko dnevni počitek prekine samo enkrat, če so za voznika, ki prevaža blago ali potnike in spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-

voznik mora imeti možnost preživeti del dnevnega počitka na kopnem neposredno pred ali po delu dnevnega počitka, ki ga je preživel na trajektu ali vlaku;

-

čas med obema deloma dnevnega počitka iz prejšnje alinee mora biti čim krajši in v nobenem primeru ne sme presegati ene ure pred ali po vkrcanju ali izkrcanju vozila na trajekt oziroma vlak. V čas vkrcavanja oziroma izkrcavanja se všteva tudi čas porabljen za carinske formalnosti;

-

voznik mora imeti v času obeh delov dnevnega počitka zagotovljeno ležišče.

(2)

Če je dnevni počitek prekinjen na način določen v tem členu, mora biti skupni čas dnevnega počitka podaljšan za dve uri.

(3)

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(4)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.

(5)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

69.č člen

Tedenski počitek

(1)

V vsakem tednu se eden od počitkov iz 69.b člena tega zakona podaljša tako, da dnevni počitek skupaj s tedenskim počitkom znaša najmanj petinštirideset neprekinjenih ur (v nadaljnjem besedilu: tedenski počitek).

(2)

Tedenski počitek se lahko skrajša na najmanj šestintrideset neprekinjenih ur, če poteka na mestu, kjer je na podlagi licence zagotovljeno parkirno mesto ali kjer je voznik običajno nastanjen, ali na najmanj štiriindvajset neprekinjenih ur, če poteka drugje.

(3)

Vsako zmanjšanje tedenskega počitka je potrebno nadomestiti z enakovrednim neprekinjenim počitkom pred koncem tretjega tedna, šteto od tedna, v katerem je bil tedenski počitek skrajšan.

(4)

Tedenski počitek, ki se začne v enem tednu in se nadaljuje v naslednji teden, se lahko prišteje kateremukoli od teh dveh tednov.

(5)

Pri mednarodnem občasnem prevozu in izmeničnih vožnjah potnikov, za katere velja četrti odstavek 69. člena tega zakona, se lahko tedenski počitek prenese v naslednji teden in se izkoristi skupaj s tedenskim počitkom v tem tednu.

(6)

Vsak počitek, ki je nadomestilo za skrajšanje dnevnega ali tedenskega počitka, mora biti dodan drugemu, najmanj osem ur trajajočemu počitku. Na njegovo zahtevo se vozniku dodeli v kraju, kjer ima prevoznik na podlagi licence zagotovljeno parkirno mesto ali kjer je voznik običajno nastanjen.

(7)

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(8)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.

(9)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali šestim odstavkom tega člena.

69.d člen

Prepoved določenih vrst plačil

(1)

Prepovedano je kakršnokoli nagrajevanje voznika za prevoženo razdaljo ali količino prevoženega blaga, če so s tem kršeni predpisi o času trajanja vožnje in počitkih voznikov ali drugi predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2)

Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.

(3)

Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

69.e člen

Izjeme

Določbe od 69. do 69.d člena ter 70. in 70.a člena tega zakona ne veljajo za prevoze:

-

z vozili, ki v skladu s predpisi ne potrebujejo tahografa ali snemalne opreme;

-

z vozili, s katerimi se opravlja prevoz potnikov v linijskem mestnem prometu;

-

z vozili, s katerimi se opravljajo javni linijski prevozi potnikov v cestnem prometu, kjer linija ni daljša od 50 km.“

7. člen

70. člen se spremeni tako, da se glasi:

“70. člen

(1)

Motorna vozila, ki morajo biti opremljena s tahografom, morajo imeti v njem pravilno vložen in izpolnjen ustrezen zapisni list o tipu tahografa in hitrostnemu območju. Voznik mora imeti pri sebi ključ tahografa in izpolnjene zapisne liste iz tahografa, iz katerih so razvidni podatki o vožnji, odmorih in počitkih ter drugih dejavnostih voznika v tekočem tednu, ter zapisni list za zadnji dan vožnje v preteklem tednu. V primeru, da je bil voznik v tekočem tednu odsoten z dela, mora imeti v vozilu potrdilo delodajalca o odsotnosti z dela. Pri elektronski snemalni opremi, ki beleži podatke na drugačen način kot tahograf, nadomešča zapisni list zapisna kartica.

(2)

Voznik je na zahtevo policista ali pristojnega inšpektorja dolžan omogočiti kontrolo tahografa ali snemalne opreme ter izročiti na vpogled zapisne liste, zapisno kartico ali izpis iz snemalne opreme, kakor tudi dovoliti pregled zapisnih listov, zapisne kartice ali izpisa iz snemalne opreme. Policist ali pristojni inšpektor lahko začasno odvzame zapisni list ali izpis iz snemalne opreme kot dokazilo v postopku ali v isti namen opravi prepis podatkov iz zapisne kartice.

(3)

Če policist ali pristojni inšpektor posumi, da tahograf ali snemalna oprema ne deluje pravilno, lahko odredi, da se opravi poseben pregled tahografa ali snemalne opreme in vseh z njima povezanih drugih elementov, ki morajo biti vgrajeni v vozilu za njuno pravilno delovanje.

(4)

Poseben pregled iz prejšnjega odstavka opravljajo pravne osebe, ki jih imenuje minister, pristojen za meroslovje. O posebnem pregledu izdajo pisno mnenje.

(5)

Tahograf ali snemalna oprema ne smeta biti poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da beležita manjše hitrosti oziroma spremenjene druge vrednosti.

(6)

Če se pri posebnem pregledu tahografa ali snemalne opreme ugotovi, da sta poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da beležita manjše hitrosti oziroma spremenjene druge vrednosti oziroma se ugotovi, da sploh ne delujeta, plača stroške pregleda lastnik vozila, katerega tahograf ali snemalna oprema je bila pregledana.

(7)

Uporabljene zapisne liste ali zapisne kartice, izpise iz te kartice ali podatke, zapisane na drugi medij, mora prevoznik hraniti na sedežu eno leto.

(8)

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali petim odstavkom tega člena.

(9)

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.

(10)

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev.

(11)

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.“

8. člen

Za 70. členom se doda nov 70.a člen, ki se glasi:

70.a člen

“Zapisni list, zapisna kartica

(1)

Voznik ne sme uporabljati poškodovanih ali umazanih zapisnih listov in ne ponarejene ali poškodovane zapisne kartice. Če je poškodovan ali umazan zapisni list zamenjal, mora starega priložiti k novemu.

(2)

Vozniki morajo uporabljati zapisne liste ali zapisne kartice vsak dan vožnje, od trenutka, ko prevzamejo vozilo, in jih ne smejo odstraniti pred koncem dneva oziroma dela.

(3)

Nobenega zapisnega lista ali zapisne kartice se ne sme uporabljati dlje kot do konca obdobja, za katerega je namenjen. Če voznik zaradi morebitne odsotnosti iz vozila ne more primerno uporabljati nameščene opreme, se časovna obdobja, določena v a), b) in c) točki četrtega odstavka tega člena, na zapisni list vnesejo ročno, z avtomatskim snemanjem ali na drug način, napisana pa morajo biti razločno in ne smejo umazati zapisa.

(4)

Vozniki morajo zagotoviti, da se čas zapisa na posameznem listu ujema z uradno določenem časom v državi, kjer je bilo vozilo registrirano, in upravljati preklopne mehanizme ter zagotoviti, da so sproti in jasno zapisani:

a)

čas vožnje,

b)

čas drugih dejavnosti,

c)

druga obdobja, in sicer:

-

čas, ko je čakal, to je čas, ko je bil v pripravljenosti na delovnem mestu,

-

čas, ko je bil med vožnjo v vozilu kot sovoznik,

-

čas, ko je počival med vožnjo drugega voznika,

-

odmori med delom in čas dnevnega počitka.

(5)

Če med vožnjo pride do okvare tahografa ali snemalne opreme, mora voznik na potni nalog zabeležiti vse podatke o različnih časovnih obdobjih, ki niso bila registrirana. Če na potnem nalogu ni dovolj prostora, lahko voznik te podatke vpisuje na dodaten list, na katerega vpiše znamko in registrsko oznako vozila ter ime in priimek voznika. Ta dodatni list se priloži k potnemu nalogu.

(6)

Okvara iz prejšnjega odstavka se mora odpraviti takoj po končani vožnji, med katero je prišlo do okvare. Če vožnja traja več kot en teden od dne, ko je prišlo do okvare, se mora okvara odpraviti v času te vožnje.

(7)

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

(8)

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-C)

Časovnica