1164. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih
Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih za hranjenje tekočin (v nadaljnjem besedilu: AMN), način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-45-R85.
Nivo tekočine v rezervoarju, izmerjen z AMN, se uporablja kot osnovni parameter, na podlagi katerega se s pomočjo preračunske tabele za prostornino določi prejeta, vsebovana ali izdana količina tekočine v rezervoarju.
AMN je sestavljen iz elementa za posredno ali neposredno detekcijo nivoja, pretvornika in kazalne naprave.
Šteje se, da AMN, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 85 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 85), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
Mednarodno priporočilo OIML v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
»zgornja referenčna točka« je točka na navpični merilni osi, glede na katero se meri višina praznega prostora v rezervoarju (razdalja od proste gladine tekočine do zgornje referenčne točke);
-
»merilna točka na dnu rezervoarja« je presek navpične merilne osi z zgornjo površino plošče na dnu rezervoarja ali s spodnjo notranjo površino rezervoarja, če le-ta na dnu nima plošče;
-
»referenčna višina« je razdalja med zgornjo referenčno točko in merilno točko na dnu rezervoarja;
-
»spodnja referenčna ravnina« je zgornja površina plošče na dnu rezervoarja ali spodnja notranja površina rezervoarja, če le-ta na dnu nima plošče.
Referenčne pogoje določi proizvajalec.
Praviloma veljajo za referenčne pogoje naslednje vrednosti referenčne temperature:
-
15 °C za nafto in naftne proizvode,
-
20 °C za druge tekočine.
Za normalne obratovalne pogoje velja:
-
za temperaturo območje med – 25 °C in 40 °C,
-
za gostoto: referenčna gostota ± 200 kg/m3 za tekočine z gostoto večjo od 600 kg/m3 in referenčna gostota ±75 kg/m3 za tekočine z gostoto enako ali manjšo od 600 kg/m3.
AMN mora kazati merilni rezultat v dovoljenih dolžinskih enotah. V neposredni bližini merilnega rezultata mora biti zapisano ime ali simbol enote.
Razdelek skale ne sme biti večji kot 1 mm. Pri analognem kazanju razdelek skale ne sme biti manjši od 1 mm.
Največji dopustni pogrešek nevgrajenega AMN pri referenčnih pogojih je ± 0,02% ustreznega nivoja proste gladine tekočine, vendar ne manj kot 2 mm.
Največji dopustni pogrešek pri merjenju razlike med dvema nivojema z nevgrajenim AMN pri referenčnih pogojih je ± 0,04% te razlike, vendar ne manj kot 2 mm.
Občutljivost AMN mora biti takšna, da sprememba nivoja tekočine za 2 mm povzroči spremembo kazanja AMN za najmanj 1 mm.
Nepovratnost (histereza) AMN pri spremembi smeri gibanja elementa za detekcijo nivoja tekočine ne sme biti večja od 1 mm.