Nalaganje dokumenta...
Splošni akt o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-1638/2023, stran 4843 DATUM OBJAVE: 12.5.2023
VELJAVNOST: od 27.5.2023 / UPORABA: od 27.5.2023
RS 54-1638/2023
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 27.5.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
1638. Splošni akt o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve
Na podlagi drugega odstavka 171. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O) izdaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
S P L O Š N I A K T
o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve
o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve
1. člen
(vsebina splošnega akta)
Ta splošni akt ureja način izračuna neto stroškov in nematerialnih koristi, ki se upoštevajo pri izračunu neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve.
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:
1.
Informacije za potrebe tega splošnega akta so podatki, ki jih posreduje izvajalec v tabelah ter posamezna pojasnila in utemeljitve, ki jih navede izvajalec v vlogi in so predpisane s tem splošnim aktom.
2.
Koristi zagotavljanja univerzalne storitve so koristi, ki so direktno merljive (prihodki in druge materialne koristi) in koristi, ki jih ni mogoče neposredno izmeriti, temveč le oceniti in jih izvajalec pridobi zaradi svojega položaja in ugleda kot izvajalec ter zaradi prepoznavnosti lastnih blagovnih znamk in z njimi povezanimi koristmi (nematerialne koristi).
3.
Obveznosti izvajanja univerzalne storitve so tiste obveznosti, ki jih naloži Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) z odločbo o imenovanju enega ali več izvajalcev univerzalne storitve (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na podlagi prvega odstavka 169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon).
4.
Računovodske evidence so izpisi pridobljeni iz poslovnih knjig izvajalca, ki so vodene skladno z zakonodajo, ki ureja to področje.
(2)
Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen kot je določen v zakonu.
3. člen
(metodologija)
(1)
Izvajalec mora za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne storitve agenciji predložiti računovodske evidence ter informacije o stroških in prihodkih ločeno za vsako posamezno univerzalno storitev, ki jo zagotavlja.
(2)
Končni neto stroški univerzalne storitve posameznega izvajalca se izračunajo kot vsota stroškov vseh obveznosti izvajanja univerzalne storitve in koristi zagotavljanja univerzalne storitve.
(3)
V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah, ki jih predloži izvajalec, morajo biti transparentno opredeljeni stroški in prihodki ter druge materialne koristi, ki so posledica zagotavljanja posamezne univerzalne storitve. Posredovani podatki morajo biti v ustrezni elektronski obliki (v strojno berljivem formatu). Izračun neto stroškov mora biti objektiven, proporcionalen, transparenten in nediskriminatoren. Na podlagi posredovanih računovodskih evidenc in informacij agencija revidira in preveri računovodske podatke in informacije ter po potrebi pozove izvajalca k predložitvi ustreznih dodatnih dokazil.
(4)
Vir posredovanih računovodskih evidenc in informacij so podatki, ki so izkazani v računovodskih izkazih izvajalca za preteklo poslovno leto. Med posredovanimi podatki morajo biti ločeno prikazani vsi stroški, prihodki in vložena sredstva. Izvajalec je dolžan po pridobitvi mnenja pooblaščenega revizorja k letnim izkazom, le-tega nemudoma predložiti agenciji.
(5)
V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah morajo biti jasno razvidni vsi stroški, prihodki in druge materialne koristi, ki jih ima izvajalec z izvajanjem univerzalne storitve in bi se jim izognil oziroma bi jih izgubil, če te obveznosti ne bi izvajal. Ustrezen sistem ločenega računovodskega evidentiranja stroškov in prihodkov mora zagotavljati pregled navedenih kategorij ločeno za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne storitve.
4. člen
(priključitev na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji, zagotovitev dostopa do govorne komunikacijske storitve in do ustreznega širokopasovnega dostopa)
(1)
Izvajalec za vsak posamezni priključek ugotovi, ali je dobičkonosen ali nedobičkonosen.
(2)
V izračunu neto stroškov zagotavljanja priključitve na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji, prek katere je zagotovljen dostop do govorne komunikacijske storitve in do ustreznega širokopasovnega dostopa, se upoštevajo le nedobičkonosni posamezni priključki. Izvajalec za izračun upošteva zgolj tiste stroške, prihodke in druge materialne koristi, ki jih ima z izvajanjem te univerzalne storitve, in bi se jim izognil oziroma bi jih izgubil, če ne bi imel obveznosti izvajanja univerzalne storitve.
(3)
V izračunu se ugotavljajo stroški, prihodki in vložena sredstva po posameznem priključku. Morebitni popusti in druge ugodnosti, ki jih izvajalec obračuna in prizna uporabniku posameznega nedobičkonosnega priključka, se ne upoštevajo v izračunu neto stroškov univerzalne storitve.