Nalaganje dokumenta...
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 7-106/1985, stran 306 DATUM OBJAVE: 15.2.1985
VELJAVNOST: od 23.2.1985 do 17.7.1998 / UPORABA: od 23.2.1985 do 17.7.1998
SFRJ 7-106/1985
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 18.7.1998 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
106. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV
O RAZGLASITVI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV
Razglaša se zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 13. februarja 1985.
P št. 420
Beograd, 13. februarja 1985
Predsednik Predsedstva SFRJ: Veselin Đuranović l. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: Dušan Alimpić l. r.
Z A K O N
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Vojaški zavarovanci se obvezno zavarujejo za pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
2. člen
(1)
Pokojninsko zavarovanje zagotavlja vojaškemu zavarovancu pravico do starostne pokojnine po določenem času, ki ga je prebil na delu, in po dopolnjeni določeni starosti.
(2)
Pokojninsko zavarovanje zagotavlja določenim družinskim članom pravico do družinske pokojnine po smrti vojaškega zavarovanca oziroma uživalca starostne ali invalidske pokojnine, uveljavljene po tem zakonu.
3. člen
Invalidsko zavarovanje zagotavlja vojaškemu zavarovancu za primer invalidnosti in telesne okvare pravice, ki jih določa ta zakon.
4. člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo vojaški zavarovanci po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter minulem delu v Skupnosti socialnega zavarovanja vojaških zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: Skupnost vojaških zavarovancev).
5. člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pridobijo z izpolnitvijo pogojev, ki jih določa ta zakon.
6. člen
(1)
Pravice iz pokojninskega zavarovanja so odvisne od prispevka, ki ga je dal vojaški zavarovanec s svojim živim in minulim delom pri opravljanju del in nalog vojaške enote oziroma vojaške ustanove, v kateri službuje, oziroma med aktivno vojaško službo, in od drugih meril, ki jih določa ta zakon.
(2)
Pravice iz invalidskega zavarovanja, ki si jih vojaški zavarovanci pridobijo na podlagi invalidnosti, so odvisne od vzroka invalidnosti, starosti zavarovanca in prispevka, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom pri opravljanju del in nalog vojaške enote oziroma vojaške ustanove, v kateri službuje, oziroma med aktivno vojaško službo, pravice, ki si jih pridobijo na podlagi telesne okvare, pa od vzroka in stopnje telesne okvare.
(3)
Delovni prispevek iz prvega in drugega odstavka tega člena se izkazuje z osebnim dohodkom, ki ga je vojaški zavarovanec ustvaril s svojim živim in minulim delom.
7. člen
Za opravljanje posebno težkega in za zdravje škodljivega dela ter za opravljanje drugih z zakonom določenih dejavnosti je zagotovljeno pridobivanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji.
8. člen
(1)
Pokojnine se usklajujejo z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov aktivnih vojaških oseb.
(2)
Denarno nadomestilo za telesno okvaro se mora uskladiti na začetku leta na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
9. člen
(1)
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega.
(2)
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev ne morejo zastarati, razen zapadlih, vendar ne izplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih z zakonom.
10. člen
(1)
Uživanje pravic, pridobljenih po tem zakonu, se lahko omeji le v primerih, na način in po postopku, ki so določeni s tem zakonom.
(2)
Po tem zakonu pridobljene pravice prenehajo, ko prenehajo pogoji za pridobivanje in uveljavljanje pravic v primerih in pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon.
(3)
Na pokojnino je dovoljeno seči z izvršbo in zavarovanjem do ene tretjine, za preživninske terjatve, priznane s sodno odločbo ali s poravnavo - pa do polovice njenega zneska.
(4)
Na denarno nadomestilo za telesno okvaro in dodatek za postrežbo in tujo pomoč ni dovoljeno seči z izvršbo in zavarovanjem za izterjavo terjatev.
11. člen
(1)
Skupnosti vojaških zavarovancev se sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavljajo s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz proračuna federacije za obveznosti, ki nastajajo z uveljavljanjem pravice do pokojnine vojaških zavarovancev - borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih kategorij borcev in za dopolnilno financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu, ter z drugimi prihodki po tem zakonu.
(2)
Sredstva, zagotovljena po prvem odstavku tega člena, sestavljajo Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja Skupnosti vojaških zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: Sklad).
12. člen
Obveznosti Skupnosti vojaških zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se izvršujejo v breme Sklada.
DRUGI DEL
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
I. poglavje
Vojaški zavarovanci
13. člen
Vojaški zavarovanec je po tem zakonu:
1)
kdor je aktivna vojaška oseba po zakonu, ki ureja vojaško službo;
2)
kdor ima pravico do denarnega nadomestila zaradi prenehanja aktivne vojaške službe po zakonu, ki ureja vojaško službo;
3)
kdor je vojak po pogodbi po zakonu, ki ureja vojaško službo.
14. člen
Kdor je prenehal biti vojaški zavarovanec in je ob prenehanju izpolnjeval pogoje za pridobitev pravic po tem zakonu, pridobi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot vojaški zavarovanec, če ni s tem zakonom drugače predpisano.
II. poglavje
Starostna pokojnina
1. Pogoji za pridobitev pokojnine
15. člen
(1)
Pravico do starostne pokojnine pridobi vojaški zavarovanec oziroma vojaška zavarovanka, ko dopolni 60 let oziroma 55 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe.
(2)
Pravico do starostne pokojnine pridobi vojaški zavarovanec oziroma vojaška zavarovanka, ko dopolni 40 let oziroma 35 let pokojninske dobe ne glede na svojo starost.
16. člen
(1)
Pravico do starostne pokojnine pridobi vojaški zavarovanec, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oziroma vojaška zavarovanka, ko dopolni najmanj 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti (predčasna starostna pokojnina).
(2)
Predčasna starostna pokojnina, odmerjena na podlagi pokojninske dobe, se zmanjša za 2% za vsako leto predčasne upokojitve pred dopolnjenimi leti starosti, predpisanimi v prvem odstavku 15. člena tega zakona.
(3)
Pokojnina iz drugega odstavka tega člena se izplačuje v zmanjšanem znesku do dopolnjenih let starosti, predpisanih v prvem odstavku 15. člena tega zakona.
17. člen
Vojaškemu zavarovancu, ki je med aktivno vojaško službo opravljal določene dolžnosti, na katerih se čas, ki ga je prebil na delu, všteva v zavarovalno dobo s povečanjem, se predpisana starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine, predpisana v prvem odstavku 15. člena in prvem odstavku 16. člena tega zakona, sorazmerno zmanjša po določbah tega zakona.
2. Odmera pokojnine
18. člen
(1)
Starostna pokojnina se odmeri vojaškemu zavarovancu od pokojninske osnove.
(2)
Pokojninska osnova sta osebni dohodek, ki pripada za ustrezen čin oziroma razred v zadnjem mesecu, v decembru, pred prenehanjem statusa vojaškega zavarovanca in povprečen mesečni znesek posebnih dodatkov, dobljenih v določenem času.
(3)
Kot ustrezen čin se vzame čin oziroma razred, ki ga ima vojaški zavarovanec ob prenehanju aktivne vojaške službe oziroma službe v oboroženih silah.
(4)
Osebni dohodek, ki pripada za ustrezen čin oziroma razred, je osebni dohodek, ki po predpisih o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb pripada aktivni vojaški osebi po činu oziroma razredu, po delih in nalogah, ki jih opravlja na formacijskem mestu, na katerem je, in glede na posebne pogoje, pod katerimi opravlja vojaško službo (v nadaljnjem besedilu: osebni dohodek).
(5)
Posebni dodatki se vzamejo v povprečnem mesečnem znesku dodatkov, ki obstajajo po predpisih o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb v zadnjem mesecu, v decembru, pred prenehanjem statusa vojaškega zavarovanca, vojaški zavarovanec pa jih je dobil v zadnjih petih letih ali v katerihkoli desetih zaporednih letih aktivne vojaške službe, če je to zanj ugodneje. Pri izračunu povprečnega mesečnega zneska se ti dodatki preračunajo na vrednost, ki so jo po predpisih o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb imeli na koncu leta, iz katerega se vzame osebni dohodek za izračun pokojninske osnove.
(6)
Če se odpravijo ali spremenijo vrste, pogoji in drugi s predpisi o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb določeni elementi posebnih dodatkov, se preračunajo posebni dodatki na način, ki ga v skladu s predpisi o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb predpiše zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
19. člen
(1)
Starostna pokojnina se odmeri v odstotku od pokojninske osnove glede na pokojninsko dobo in znaša za 20 let pokojninske dobe pri vojaškem zavarovancu 55%, pri vojaški zavarovanki pa 57,5% pokojninske osnove, ter se nato za vsako nadaljnje dopolnjeno leto do dopolnjenih 30 let pokojninske dobe poveča za 2,5% pokojninske osnove. Za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 30 let se pokojnina poveča za 0,5% pokojninske osnove.
(2)
Najvišja starostna pokojnina znaša 85% pokojninske osnove.
(3)
Starostna pokojnina ne sme biti večja od osebnega dohodka in posebnih dodatkov, ki jih je vojaški zavarovanec prejel v zadnjem mesecu, v decembru, pred prenehanjem statusa vojaškega zavarovanca.
20. člen
Vojaški zavarovanec, ki je prejemal osebni dohodek po predpisih o razporejanju dohodka in čistega dohodka vsaj v tolikšnem obdobju, iz kolikršnega se po predpisih o pokojninskem zavarovanju delavcev vzame osebni dohodek za izračun pokojninske osnove, ima pravico zahtevati, naj se mu namesto po 18. in 19. členu tega zakona pokojnina odmeri po predpisih, ki veljajo na območju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev, na katerem je prejel zadnji osebni dohodek (v nadaljnjem besedilu: skupnost zavarovanja delavcev).
21. člen
Za odmero pokojnine po tem zakonu se upoštevajo samo leta pokojninske dobe, dopolnjena do prenehanja statusa vojaškega zavarovanca, če ni s tem zakonom drugače določeno.
22. člen
(1)
Vojaškemu zavarovancu oziroma starostnemu in invalidskemu upokojencu, ki ima posebne zasluge za graditev oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma posebne zasluge na področju revolucionarne, politične, znanstvene, kulturne ali druge družbene dejavnosti, se lahko izjemoma prizna starostna pokojnina ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po tem zakonu. Takšnemu vojaškemu zavarovancu oziroma starostnemu in invalidskemu upokojencu se lahko odmeri tudi večja pokojnina, kot bi mu pripadala po tem zakonu.
(2)
O izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine odloča Zvezni izvršni svet na predlog zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.
(3)
Merila za izjemno priznanje in odmero starostne pokojnine iz prvega odstavka tega člena prepiše Zvezni izvršni svet.
III. poglavje
Invalidnost in telesne okvare
1. Podlage za pridobitev pravic
23. člen
Za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja sta podlaga:
1)
invalidnost;
2)
telesna okvara.
24. člen
Invalidnost po tem zakonu nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledice bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
25. člen
Telesna okvara pomeni izgubo, okvaro ali onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa najmanj za 30% - če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, oziroma najmanj 50% - če je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, ki omejujejo gibljivost, otežujejo normalno aktivnost organizma in zahtevajo večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali povzročajo invalidnost.
26. člen
(1)
Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj:
---------------------------------------------------------------- Stopnja Telesna okvara ---------------------------------------------------------------- 1. 100% 2. 90% 3. 80% 4. 70% 5. 60% 6. 50% 7. 40% 8. 30% ----------------------------------------------------------------
(2)
Za ugotavljanje in razvrščanje telesnih okvar se uporabljajo določbe zveznega zakona, s katerim so urejene temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se nanašajo na sezname telesnih okvar.
2. Pogoji za pridobitev pravic
27. člen
(1)
Če je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi vojaški zavarovanec te pravice, ko dopolni določeno pokojninsko dobo, in sicer v odvisnosti od razmerja med dobo, ki jo je dopolnil od dneva nastanka podlage za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, in dobo, ki bi jo lahko dopolnil do tega dne (v nadaljnjem besedilu: možna delovna doba).
(2)
Kot možna delovna doba se vzame:
1)
obdobje od dneva, ko je vojaškemu zavarovancu podeljen čin oziroma razred, do nastanka podlage za pridobitev pravic - za vojaške zavarovance, ki so bili v aktivno vojaško službo sprejeti takoj po končani vojaški akademiji ali drugi vojaški šoli za aktivne oficirje, nižje oficirje in vojaške uslužbence;
2)
število polnih let v obdobju, odkar je vojaški zavarovanec dopolnil 20 oziroma 23 let starosti, če je z rednim šolanjem pridobil višjo strokovno izobrazbo, oziroma 26 let starosti, če je z rednim šolanjem pridobil visoko strokovno izobrazbo, do nastanka podlage za pridobitev pravic - za vojaške zavarovance, ki niso zajeti s 1. točko tega odstavka.
(3)
Vojaškim zavarovancem - borcem narodnoosvobodilne vojne in drugim kategorijam borcev se računa, če je to zanje ugodneje, začetek možne delovne dobe namesto po drugem odstavku tega člena od dneva, od katerega jim je nepretrgani čas do 15. maja 1945 dvojno priznan v posebno dobo.
(4)
Vojaškemu zavarovancu, ki je po dopolnjenih 20 letih starosti služil vojaški rok, se možna delovna doba skrajša za toliko časa, kolikor je služil vojaški rok.
(5)
Vojaškemu zavarovancu, katerega zavarovalna doba se računa s povečanjem, se možna delovna doba skrajša za toliko let, za kolikor bi se po tem zakonu znižala starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine.
28. člen
(1)
Vojaški zavarovanec, pri katerem je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi te pravice, če njegova skupna pokojninska doba dosega najmanj tretjino možne delovne dobe.
(2)
Vojaški zavarovanec, pri katerem je nastala podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja do dopolnjenih 30 let starosti, čigar skupna pokojninska doba znaša manj kot tretjino možne delovne dobe, če je bil na dan, ko je nastala ta podlaga, v aktivni vojaški službi, pridobi ne glede na prvi odstavek tega člena pravice iz invalidskega zavarovanja:
1)
kadar nastane podlaga za pridobitev pravic do dopolnjenih 20 let starosti, če ima do nastanka podlage najmanj šest mesecev zavarovalne dobe;
2)
kadar nastane podlaga za pridobitev pravic do dopolnjenih 25 let starosti, če ima do nastanka podlage najmanj devet mesecev zavarovalne dobe.
3)
kadar nastane podlaga za pridobitev pravic do dopolnjenih 30 let starosti, če ima do nastanka podlage najmanj eno leto zavarovalne dobe.
(3)
Če znaša tretjina možne delovne dobe manj kot tri leta, skupna pokojninska doba pa je manjša kot tri leta, pridobi vojaški zavarovanec pravice iz invalidskega zavarovanja, če ima najmanj eno leto zavarovalne dobe in če je bil na dan, ko je nastala podlaga za pridobitev pravic, v aktivni vojaški službi.
29. člen
Vojaški zavarovanec, pri katerem je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi te pravice ne glede na pokojninsko dobo oziroma zavarovalno dobo, ki jo je dopolnil pred nastankom omenjene podlage.
30. člen
(1)
Poškodba pri delu po tem zakonu je vsaka poškodba vojaškega zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega delovanja, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem službe vojaškega zavarovanca.
(2)
Poškodba pri delu je tudi obolenje vojaškega zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšne nesreče ali višje sile med opravljanjem vojaške dolžnosti.
(3)
Poškodba pri delu je tudi poškodba vojaškega zavarovanca, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena:
1)
na redni poti od stanovanja do mesta službovanja ali nazaj;
2)
na potovanju, da vstopi v službo;
3)
na potovanju, ki je bilo odrejeno zaradi izvrševanja službenih nalog.
31. člen
(1)
Poškodba pri delu po tem zakonu je tudi poškodba vojaškega zavarovanca, povzročena na način iz prvega odstavka 30. člena tega zakona v zvezi z uživanjem pravice zdravstvenega varstva, ki mu gre po predpisih o zdravstvenem zavarovanju vojaških zavarovancev, in sicer:
1)
na redni poti od stanovanja oziroma kraja službovanja do kraja, kjer naj se zdravniško pregleda oziroma zdravi, vštevši tudi medicinsko rehabilitacijo, dokler se mudi v tem kraju ali pri vrnitvi, če je bil poklican ali poslan na pregled oziroma zdravljenje ali je brez poziva oziroma napotnice iskal neposredno nujno zdravniško pomoč ali ga je pristojni organ določil, da spremlja bolnika na pregled ali zdravljenje v drug kraj;
2)
na redni poti od stanovanja, kraja službovanja ali kraja, kjer naj se pregleda ali zdravi, do vojaške ustanove, organizacije združenega dela ali druge organizacije, kjer nabavlja predpisane proteze ali druge ortopedske pripomočke, dokler se tam mudi ali pri vrnitvi;
3)
pri praktičnih delih ali vajah med medicinsko rehabilitacijo.
(2)
Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi tedaj, kadar vojaški zavarovanec, ki je vojaški invalid, uživa zdravstveno varstvo ali posamezne njegove oblike po predpisih o vojaških invalidih.
32. člen
(1)
Vojaški zavarovanec pridobi pravice, ki jih določa ta zakon, kot da je imel poškodbo pri delu, tudi tedaj, če se medtem, ko ima status vojaškega zavarovanca, poškoduje na način iz prvega odstavka 30. člena tega zakona:
1)
ko opravlja določene politične in družbene funkcije ter samoupravne in državljanske pravice;
2)
ko opravlja na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
3)
ko sodeluje pri organiziranih javnih akcijah in javnih delih ter pri akcijah, da se reši življenje občanov ali odvrne materialna škoda, ki grozi družbenemu premoženju ali premoženju občanov, pri katerih se zavarovancem - delavcem poškodba šteje za poškodbo pri delu;
4)
pri velikih elementarnih nesrečah, ki prizadenejo cela naselja ali širša območja.
(2)
Skupščina skupnosti vojaških zavarovancev določi s svojim predpisom primere iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.
33. člen
(1)
Poklicne bolezni po tem zakonu so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev pri delih oziroma delovnih nalogah, ki jih je vojaški zavarovanec opravljal oziroma jih opravlja.
(2)
Glede ugotavljanja poklicnih bolezni, del, na katerih se te pojavljajo, in pogojev, pod katerimi se posamezne bolezni štejejo za poklicne, se uporabljajo določbe zveznega zakona, s katerim so urejene temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se nanašajo na sezname poklicnih bolezni.
34. člen
(1)
Poleg poškodbe pri delu iz 30. člena tega zakona in poklicnih bolezni iz 33. člena tega zakona se štejejo za poškodbo pri delu oziroma za poklicno bolezen tudi bolezni za katerimi vojaški zavarovanci zbolijo v zvezi z opravljanjem službenih vojaških nalog; te bolezni določi s svojim predpisom zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
(2)
Za poškodbo pri delu se šteje tudi bolezen, ki jo je vojaški zavarovanec zadobil kot udeleženec v narodnoosvobodilnem boju v sestavu partizanskih odredov Jugoslavije, narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in Jugoslovanske ljudske armade, če je povzročila njegovo nezmožnost za službo v Jugoslovanski ljudski armadi, njen obstoj pa je bil prijavljen do 31. decembra 1951.
3. Invalidska pokojnina
35. člen
Vojaški zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost po tem zakonu, pridobi pravico do invalidske pokojnine.
36. člen
(1)
Kot osnova za odmero invalidske pokojnine se vzame pokojninska osnova, na podlagi katere se odmeri starostna pokojnina po tem zakonu.
(2)
Če je vojaški zavarovanec, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine z zavarovalno dobo manj kot pet let, prejemal po predpisih o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb kakšne posebne dodatke, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, se obračuna njihovo povprečje ne glede na peti odstavek 18. člena tega zakona glede na čas, kolikor je bil skupaj zavarovan do dneva, ko je postal invalid.
37. člen
(1)
Invalidska pokojnina se odmeri v odvisnosti od vzroka invalidnosti.
(2)
Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
(3)
Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina v odstotku od pokojninske osnove. Odstotek za odmero invalidske pokojnine je odvisen od tega, koliko možne delovne dobe (drugi do peti odstavek 27. člena) je pokrite s priznano pokojninsko dobo, in sicer:
1)
če je s priznano pokojninsko dobo pokrita vsa možna delovna doba, znaša invalidska pokojnina 85% pokojninske osnove;
2)
če je s priznano pokojninsko dobo pokrita polovica ali manj kot polovica možne delovne dobe, se odmeri invalidska pokojnina glede na pokojninsko dobo v enakem odstotku, v katerem se odmeri starostna pokojnina (19. člen). Če gre za pridobitev invalidske pokojnine s pokojninsko dobo manj kot 20 let, se odmeri pokojnina v odstotku, ki je določen za 20 let pokojninske dobe;
3)
če je s priznano pokojninsko dobo pokrite več kot polovica možne delovne dobe, vendar ne vsa, se odmeri invalidska pokojnina tako, da se pokojnina v višini 85% pokojninske osnove zmanjša za vsako leto delovne dobe, ki ni pokrito s pokojninsko dobo, s koeficientom, ki ustreza razmerju med delovno dobo in priznano pokojninsko dobo. Tako izračunani odstotek ne sme biti manjši od odstotka, ki bi pripadal glede na priznano pokojninsko dobo po 2. točki tega odstavka.
(4)
Če se odmerja invalidska pokojnina od pokojninske osnove, izračunane glede na doseženi osebni dohodek po 20. členu tega zakona, se pri njeni odmeri uporabijo predpisi, po katerih se izračunava pokojninska osnova.
(5)
Vojaškim zavarovancem - vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, ki so v obdobju od 15. maja 1945 do nastanka invalidnosti po tem zakonu najmanj 20 (moški) oziroma 17 let in šest mesecev (ženska) prebili na delu, ki se računa v zavarovalno dobo, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove.
(6)
Določba tega zakona o najvišjem znesku starostne pokojnine (tretji odstavek 19. člena) se uporablja tudi pri odmerjanju invalidske pokojnine.
38. člen
(1)
Vojaški zavarovanec, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine, lahko zahteva, naj se mu invalidnost ugotovi po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki veljajo za zavarovance - delavce na območju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev, na katerem ima stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: pristojna skupnost).
(2)
Če izpolnjuje na podlagi ugotovljene invalidnosti pogoje za pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije po predpisih, ki se na območju pristojne skupnosti uporabljajo za zavarovance - delavce, lahko vojaški zavarovanec zahteva, da uživa namesto invalidske pokojnine po tem zakonu pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije oziroma pravico do ustrezne zaposlitve ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uživanjem teh pravic po omenjenih predpisih. V tem primeru pridobi vojaški zavarovanec status delovnega invalida.
(3)
Pravice iz drugega odstavka tega člena uveljavlja vojaški zavarovanec v pristojni skupnosti, stroške pa plača skupnost vojaških zavarovancev.
(4)
Delovni invalid iz drugega odstavka tega člena lahko zahteva oživitev pravic do invalidske pokojnine, ki so mu po tem zakonu pripadale ob prenehanju aktivne vojaške službe, v naslednjih primerih:
1)
za čas, ko čaka na začetek prekvalifikacije ali dokvalifikacije;
2)
če pride med uživanjem pravice do prekvalifikacije ali dokvalifikacije do spremembe (poslabšanja ali novega primera) invalidnosti, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, ali če prekvalifikacija ali dokvalifikacija ni uspešna;
3)
za čas, ko čaka na zaposlitev;
4)
če pride med novo zaposlitvijo do spremembe (poslabšanja ali novega primera) invalidnosti, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, ki ima za posledico spremembo delovnega mesta, prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo ali pridobitev invalidske pokojnine po predpisih, ki veljajo na območju pristojne skupnosti, in če mu preneha nova zaposlitev;
5)
če pridobi pravico do starostne pokojnine ali to pokojnino uveljavi po predpisih, ki veljajo na območju pristojne skupnosti.
(5)
Za uživalca po četrtem odstavku tega člena znova oživljene invalidske pokojnine se ne uporabljata drugi in tretji odstavek tega člena.
4. Denarno nadomestilo za telesno okvaro
39. člen
(1)
Vojaški zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara, pridobi pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost.
(2)
Pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro pridobi vojaški zavarovanec neodvisno od tega, ali pridobi in uživa morda tudi kakšno drugo pravico po tem zakonu.
(3)
Vojaški zavarovanec, ki je pridobil pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro po tem zakonu, obdrži to pravico tudi, ko pridobi po drugem odstavku 38. člena tega zakona status delovnega invalida.
40. člen
(1)
Pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro na podlagi telesne okvare pridobi vojaški zavarovanec le, če je okvara nastala med zavarovanjem.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena pa pridobi vojaški zavarovanec, ki je imel pred vstopom v aktivno vojaško službo poškodovano eno oko, uho, roko ali nogo, pa si pozneje poškoduje še drugi isti organ in pomeni to po tem zakonu telesno okvaro, pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro za okvaro obeh teh organov.
41. člen
(1)
Osnova za odmero denarnega nadomestila za telesno okvaro je najnižji osebni dohodek po činu, ki pripada po predpisih o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb za čin vodnika v januarju v letu, v katerem se uveljavlja pravica do denarnega nadomestila za telesno okvaro.
(2)
Denarno nadomestilo za telesno okvaro, pridobljeno na podlagi telesne okvare, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri v odstotku od osnove, odvisno od stopnje telesne okvare in znaša:
----------------------------------------------------------------
Za telesno Denarno nadomestilo
okvaro: za telesno okvaro
znaša od osnove:
----------------------------------------------------------------
1. stopnje 10%
2. stopnje 9%
3. stopnje 8%
4. stopnje 7%
5. stopnje 6%
6. stopnje 5%
7. stopnje 4%
8. stopnje 3%
----------------------------------------------------------------(3)
Denarno nadomestilo za telesno okvaro, pridobljeno na podlagi telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri v višini 50% zneska, ki pripada za enako stopnjo telesne okvare kot posledico poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
(4)
Če ima vojaški zavarovanec dve ali več telesnih okvar, katerih vzroki so različni, med katerimi je ena ali več okvar posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, druga ali druge pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se skupni odstotek telesne okvare določi po seznamu telesnih okvar, denarno nadomestilo pa odmeri takole:
1)
če je skupni odstotek telesne okvare določen po seznamu telesnih okvar z dodajanjem na odstotek telesne okvare, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, znaša denarno nadomestilo 90% zneska nadomestila, ki pripada glede na skupni odstotek telesne okvare iz drugega odstavka tega člena;
2)
če je skupni odstotek telesne okvare določen z dodajanjem na odstotek telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša denarno nadomestilo 70% zneska nadomestila, ki pripada glede na skupni odstotek telesne okvare iz drugega odstavka tega člena;
3)
višina nadomestila se odmeri samo glede na telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če je to za zavarovanca ugodneje.
42. člen
(1)
Denarno nadomestilo za telesno okvaro se odmeri po stopnji telesne okvare takrat, ko je okvara nastala.
(2)
Uživalcu denarnega nadomestila za telesno okvaro, pri katerem nastane sprememba telesne okvare, na podlagi katere je pridobil pravico do tega denarnega nadomestila, se taka sprememba upošteva za priznanje nove stopnje telesne okvare ter ustreznega denarnega nadomestila za telesno okvaro.
(3)
Če se pri vojaškem zavarovancu, pri katerem je nastala telesna okvara pod 30% oziroma 50%, ta okvara toliko poslabša, da znaša 30% ali več oziroma 50% ali več, pridobi vojaški zavarovanec pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro, če ob nastanku poslabšanja izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do tega denarnega nadomestila po tem zakonu.
(4)
Nova stopnja telesne okvare iz drugega in tretjega odstavka tega člena se prizna na podlagi novega stanja skupne telesne okvare, ki je nastala po spremembi oziroma poslabšanju.
IV. poglavje
Dodatek za pomoč in postrežbo
43. člen
(1)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo invalidski upokojenci, ki jim je, odkar so postali invalidi, za osnovne življenjske potrebe nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega ali pri katerih nastane takšna potreba po uveljavitvi pravice do invalidske pokojnine.
(2)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi starostni oziroma predčasni starostni upokojenci in vojaški zavarovanci, ki imajo po zakonu, s katerim se ureja služba v oboroženih silah, pravico do mesečnega denarnega nadomestila zaradi prenehanja aktivne vojaške službe po potrebi službe, ki jim je zaradi trajne zdravstvene nezmožnosti za osnovne življenjske potrebe nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega.
(3)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi otroci vojaških zavarovancev oziroma starostnih, predčasnih starostnih in invalidskih upokojencev od dopolnjenih šest let starosti z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki se ne morejo s šolanjem ali poklicno rehabilitacijo usposobiti za življenje in delo in jim je za osnovne življenjske potrebe nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega.
(4)
Osebe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so glede na svoje zdravstveno stanje razvrščene v dve naslednji skupini:
1)
v prvo skupino - osebe, ki se zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju kljub subjektivnim prizadevanjem in ustreznim pripomočkom ne morejo samostojno gibati v stanovanju ali izven njega, se hraniti, oblačiti in slačiti, vzdrževati osebno higieno in ne opravljati drugih osnovnih fizioloških potreb, nujnih za življenje;
2)
v drugo skupino - osebe, ki se zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju tudi z ustreznimi pripomočki ne morejo samostojno gibati izven stanovanja, da bi zadovoljile osnovne življenjske potrebe.
(5)
Skupščina Skupnosti vojaških zavarovancev lahko uvede dodatek za pomoč in postrežbo tudi za družinske upokojence.
(6)
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pripada le, če se takšna pravica ne uživa po predpisih, ki urejajo temeljne pravice vojaških invalidov.
44. člen
Višino dodatka iz prvega, drugega in tretjega odstavka 43. člena tega zakona in način njegovega uživanja ter uvedbo dodatka iz petega odstavka 43. člena tega zakona, pogoje za njegovo pridobitev, višino in način uživanja določi skupščina Skupnosti vojaških zavarovancev, upoštevajoč predpise, s katerimi so podobne pravice določene za zavarovance - delavce.
V. poglavje
Družinska pokojnina
1. Zavarovani družinski člani
45. člen
(1)
Družinski člani, ki so zavarovani za družinsko pokojnino v primeru smrti vojaškega zavarovanca, so:
1)
zakonec;
2)
otroci vojaškega zavarovanca (zakonski ali nezakonski, posvojenci in pastorki);
3)
otroci brez staršev (vnuki, bratje in sestre ter drugi otroci, ki jih je vojaški zavarovanec preživljal, če nimajo staršev ali če imajo enega ali oba roditelja, ki sta popolnoma in trajno nezmožna za delo);
4)
starši vojaškega zavarovanca (oče in mati, očim in mačeha, posvojitelj), ki jih je vojaški zavarovanec preživljal.
(2)
Če je pogoj za pravico do družinske pokojnine, da je vojaški zavarovanec družinske člane preživljal, je potrebno:
1)
da vsi viri lastnih dohodkov takega družinskega člana ne zadoščajo za njegovo preživljanje;
2)
da je vojaški zavarovanec do svoje smrti preživljal takega družinskega člana in živel z njim v skupnem gospodinjstvu ali da mu je dajal sredstva za preživljanje, če je družinski član živel izven njegovega gospodinjstva.
(3)
Skupščina Skupnosti vojaških zavarovancev določi v skladu z drugim odstavkom tega člena pogoje, kdaj se šteje, da vojaški zavarovanec preživlja družinske člane.
2. Pogoji za pridobitev družinske pokojnine
a) Splošni pogoji
46. člen
(1)
Družinski člani umrlega vojaškega zavarovanca pridobijo pravico do družinske pokojnine:
1)
če je vojaški zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe;
2)
če je bila smrt vojaškega zavarovanca posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko dobo;
3)
če je vojaški zavarovanec izpolnil pogoje za starostno ali invalidsko pokojnino.
(2)
Družinski člani umrlega uživalca pravice do starostne (15. in 16. člen) ali invalidske pokojnine (35. člen) po tem zakonu oziroma umrlega uživalca pravice do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, uveljavljenih po drugem odstavku 38. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: uživalec pravic), pridobijo pravico do družinske pokojnine.
47. člen
(1)
Pravico do družinske pokojnine imajo predvsem zakonec, otroci vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic in vnuki brez staršev, ki jih ta preživljal (v nadaljnjem besedilu: člani ožje družine).
(2)
Starši vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic ter otroci brez staršev, razen vnukov, ki jih je ta preživljal (v nadaljnjem besedilu: člani širše družine), imajo pravico do družinske pokojnine, če ni ožjih družinskih članov, če so ožji družinski člani, pa le tedaj, kadar tem pripadajoča pokojnina ne dosega cele osnove za družinsko pokojnino.
b) Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati družinski člani vojaškega zavarovanca
48. člen
Zakonec
(1)
Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine, če je do smrti moža, po katerem ji gre ta pravica, dopolnila 45 let starosti.
(2)
Vdova, ki je do moževe smrti dopolnila 40 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let.
49. člen
(1)
Vdova, ki ni dopolnila predpisane starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine:
1)
če je bila do moževe smrti popolnoma pridobitno nezmožna ali če je postala popolnoma pridobitno nezmožna v enem letu po moževi smrti;
2)
če ji je po moževi smrti ostal eden ali več otrok, ki imajo po njem pravico do družinske pokojnine, vdova po izpolnjuje roditeljske dolžnosti do teh otrok. Vdova, ki postane med trajanjem pravice iz tega naslova popolnoma pridobitno nezmožna, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
(2)
Pravico do družinske pokojnine ima vdova, če je bil otrok vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic rojen po njegovi smrti. Ta pravica gre vdovi od dneva smrti vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic.
(3)
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po prvem odstavku tega člena, dopolni 45 let starosti, obdrži pravico do pokojnine trajno; če pa ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 45. letom, toda po dopolnjenem 40. letu, lahko znova uveljavi to pravico, ko dopolni 45 let starosti.
50. člen
(1)
Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 45 let, ni pa kako drugače pridobila pravice do družinske pokojnine in ni v delovnem razmerju ter ne opravlja z osebnim delom samostojno kot poklic poklicne dejavnosti oziroma samostojne dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ima pravico do odpravnine.
(2)
Vdova iz prvega odstavka tega člena ima po tem zakonu pravico do oskrbnine, če se v 90 dneh po smrti vojaškega zavarovanca oziroma po prenehanju pravice do družinske pokojnine prijavi pri pristojnem organu za zaposlovanje zaradi zaposlitve in če izpolnjuje določene pogoje glede premoženjskega stanja.
(3)
Skupščina Skupnosti vojaških zavarovancev odmeri odpravnino, določi premoženjske pogoje za pridobitev oskrbnine, odmeri samo oskrbnino in določi pogoje za uveljavljanje, uživanje in trajanje omenjenih pravic.
51. člen
(1)
Vdova, ki si zaradi premestitev moža ni mogla z zaposlitvijo zagotoviti pravice do pokojnine in kot uživalka oskrbnine po tem zakonu dopolni 40 let starosti, lahko pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let, če nima lastnih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
(2)
Skupščina Skupnosti vojaških zavarovancev določi pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine iz prvega odstavka tega člena.
52. člen
(1)
Vdovec si pridobi pravico do družinske pokojnine:
1)
če je do smrti žene, po kateri ima to pravico, dopolnil 60 let starosti;
2)
če še ni star 60 let, pa je bil do smrti žene popolnoma pridobitno nezmožen ali če je postal popolnoma pridobitno nezmožen v enem letu po ženini smrti;
3)
če mu je po ženini smrti ostal eden ali več otrok, ki imajo po njej pravico do družinske pokojnine, vdovec pa izpolnjuje roditeljske dolžnosti do teh otrok. Vdovec, ki postane med trajanjem pravice do družinske pokojnine iz tega naslova popolnoma pridobitno nezmožen, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
(2)
Vdovec, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, dopolni 60 let starosti, obdrži to pravico trajno.
53. člen
(1)
Zakonec, katerega zakon je razvezan brez njegove krivde, pridobi pravico do družinske pokojnine ob pogojih iz 48., 49. in 52. člena tega zakona, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine.
(2)
Če ima zakonec iz poznejšega zakona pravico do družinske pokojnine, pridobi zakonec iz prvega odstavka tega člena pravico do družinske pokojnine kot souživalec.
54. člen
Otroci
(1)
Otrok - zakonski ali nezakonski, posvojenec ali pastorek ter otrok brez staršev (3. točka prvega odstavka 45. člena) pridobi pravico do družinske pokojnine in ima to pravico do dopolnjenega 15. leta starosti, če se redno šola pa vse dotlej, dokler se redno šola, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma do dopolnjenega 27. leta starosti, če je bil poslan na odslužitev vojaškega roka pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena pridobi otrok iz prvega odstavka tega člena pravico do družinske pokojnine oziroma mu ta pravica pripada tudi med izrednim šolanjem v prvem letniku višje šole oziroma fakultete ali druge visoke šole, če se v šolo ni mogel vpisati kot reden študent zaradi omejenega vpisa rednih študentov, pod pogojem, da se je v prvi letnik vpisal v letu, ko je končal šolo srednjega usmerjenega izobraževanja ali drugo srednjo šolo, in da je nezaposlen.
(3)
Otrok iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki mu je šolanja na višji šoli oziroma fakulteti ali drugi visoki šoli prekinjeno zaradi napotitve na odslužitev vojaškega roka po predpisih, ki urejajo vojaško obveznost, ima pravico do družinske pokojnine tudi med služenjem vojaškega roka, vendar se mu v tem času izplačuje 50% zneska, ki mu pripada v skladu s tem zakonom.
(4)
Če poleg otroka iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja družinsko pokojnino tudi vdova ali vdovec oziroma če je več uživalcev te pokojnine ali oseb, ki jih preživlja uživalec pokojnine, poslan na odslužitev vojaškega roka, se družinska pokojnina izplačuje v nezmanjšanem znesku.
(5)
Če je otrok iz prvega in drugega odstavka člena prekinil šolanje zaradi bolezni, lahko pridobi pravico do družinske pokojnine oziroma mu ta pravica pripada tudi med boleznijo do dopolnjenega 26. oziroma 27. leta starosti, po teh letih pa največ še toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni izgubil pri rednem šolanju, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. oziroma 27. letom starosti.
(6)
Po tem zakonu se ne šteje za redno šolanje, če otrok nadaljuje šolanje v šoli iste stopnje ter v šoli, ki jo je že končal.
(7)
Če postane otrok popolnoma in trajno nezmožen za delo, preden dopolni starost, do katere je otrokom po tem zakonu zagotovljena pravica do družinske pokojnine, ali dokler mu traja ta pravica v smislu tega člena, se mu ta pravica podaljša za čas, dokler traja nezmožnost. Če postane nezmožen za delo po dopolnitvi starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, toda pred smrtjo vojaškega zavarovanca oziroma uživalca pravic, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je vojaški zavarovanec oziroma uživalec pravic preživljal do svoje smrti.
(8)
Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine, tudi če je drugi roditelj zavarovanec.
55. člen