Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem...

265.

Na podlagi 108. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo

P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja v srednjem izobraževanju.

2. člen

Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja z ustreznimi oblikami in metodami pedagoškega dela v skladu s sodobnimi pedagoškimi, psihološkimi in andragoškimi spoznanji.

Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti organizirano tako, da je udeležencem izobraževanja in drugim občanom v skladu z zakonom in statutom izobraževalne organizacije stalno omogočeno dokazati znanje, ki so ga pridobili. Izobraževalne organizacije morajo razvijati in izvajati različne oblike in načine preverjanja in ocenjevanja znanja.

3. člen

Da bi izobraževalna organizacija omogočila udeležencem izobraževanja pridobiti strokovno izobrazbo v skladu z njihovimi sposobnostmi, interesi in doseženimi uspehi ter potrebami združenega dela in celotne družbe, stalno spremlja in analizira rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja, razvoj in napredek udeležencev izobraževanja ter jim svetuje in jih usmerja v nadaljnje izobraževanje oziroma v delo.

Pri usmerjanju in svetovanju izhaja izobraževalna organizacija iz celovite presoje uspešnosti in razvoja udeleženca izobraževanja. Pri tem mora upoštevati rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja, še zlasti pa uspešnost udeleženca izobraževanja pri posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta, razvitost posebnih sposobnosti in interesov, spretnosti in delovnih navad, ki so bistvene za uspešno izobraževanje in delo v okviru posamezne stroke oziroma področja dela, njegov napredek, razvoj, delo in sodelovanje na posameznih vzgojnoizobraževalnih področjih skozi več let izobraževanja, njegovo sodelovanje pri fakultativnem pouku in interesnih dejavnostih.

4. člen

V srednjem izobraževanju se preverja in ocenjuje znanje iz posameznih predmetov, predmetnih področij in drugih sestavin učnega načrta (v nadaljnjem besedilu: predmeti), pa tudi po zahtevnostnih nivojih, na katerih izobraževalna organizacija izvaja pouk.

V srednjem izobraževanju se ob koncu pouka v šolskem letu ocenjuje tudi splošni učni uspeh. Splošni učni uspeh učencev, ki imajo pravico do konca šolskega leta opravljati popravne izpite, se oceni po uspešno opravljenih popravnih izpitih; če učenec popravnih izpitov ne opravlja ali jih ne opravi uspešno, se splošni učni uspeh oceni po preteku rokov za opravljanje popravnih izpitov v tekočem šolskem letu. Splošni učni uspeh učencev, ki so ob koncu pouka v šolskem letu neocenjeni iz enega ali več predmetov, se oceni potem, ko so ocenjeni tudi iz teh predmetov.

5. člen

Pri ocenjevanju znanja iz posameznih predmetov je treba upoštevati poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnosti ustvarjalne uporabe znanja, druge sposobnosti in spretnosti, prizadevnost, aktivnost in napredek ter delo in sodelovanje pri vzgojnoizobraževalnem delu, v skladu z vsebino oziroma zahtevnostjo izobraževanja pa tudi pri umetniškem oziroma raziskovalnem delu.

Pri ocenjevanju pozitivnega splošnega učnega uspeha praviloma odloča večina pozitivnih ocen in sicer:

-

odličen uspeh ima učenec, ki ima več odličnih kot prav dobrih ocen, vendar nobene nižje ocene;

-

prav dober uspeh ima učenec, ki ima več prav dobrih ali odličnih kot dobrih ocen in nobene nižje ocene;

-

dober uspeh ima učenec, ki ima več višjih kot zadostnih ocen.

-

zadosten uspeh ima učenec, ki ima več zadostnih kot drugih pozitivnih ocen.

Učenec, ki ima pri enem ali več predmetih negativno oceno, ima nezadosten splošni učni uspeh.

Če je število ocen, ki odločajo o pozitivnem splošnem učnem uspehu, enako, ima učenec višji splošni učni uspeh.

Na predlog razrednika, ki ga oblikuje ob sodelovanju zbora učencev, učiteljski zbor oddelka izjemoma lahko oceni z odličnim splošnim učnim uspehom učenca, ki ima samo pri enem predmetu dobro oceno, oziroma s prav dobrim, ko ima učenec samo pri enem predmetu zadostno oceno, če bi ob upoštevanju drugih ocen učenec tak uspeh dosegel po pravilu iz drugega odstavka tega člena. Pri tem se upošteva učenčevo znanje in napredek, prizadevnost, aktivnost in samostojnost pri vzgojnoizobraževalnem in drugem delu v izobraževalni organizaciji ter odnos do izpopolnjevanja obveznosti, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program in statut izobraževalne organizacije.

6. člen

Preverjanje in ocenjevanje znanja po posameznem vzgojnoizobraževalnem programu oziroma smeri lahko opravljajo le izobraževalne oziroma druge organizacije, ki izvajajo tak program oziroma smer.

7. člen

Preverjanje in ocenjevanje znanja je javno.

Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja se zagotavlja zlasti:

-

z objavo oblik oziroma načinov in datumov oziroma rokov ter z objavo vsebine in obsega učne snovi za posamezno obliko preverjanja in ocenjevanja znanja, razen za ustno izpraševanje v oddelku oziroma učni skupini;

-

z izvajanjem preverjanja in ocenjevanja znanja v oddelku ali učni skupini;

-

tako, da je omogočeno prisostvovanje drugih oseb pri opravljanju izpitov in drugih oblik individualnega preverjanja in ocenjevanja znanja;

-

s sprotnim obveščanjem udeležencev izobraževanja o doseženih rezultatih pri preverjanju in ocenjevanju znanja;

-

tako, da se omogoča udeležencem izobraževanja vpogled v ocenjene pisne, grafične, tehnične in druge izdelke, teste znanja in naloge objektivnega tipa.

II. OBLIKE IN NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

8. člen

Za preverjanje in ocenjevanje znanja se uporabljajo različne oblike in načini, ki ustrezajo posameznim predmetom in stopnji zahtevnosti izobraževanja. Znanje se preverja in ocenjuje v oddelku ali učni skupini ter z izpitom in drugimi oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program.

Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so zlasti ustno izpraševanje, izdelovanje oziroma zagovor pisnih, grafičnih, tehničnih ali drugih izdelkov, opravljanje oziroma zagovor nastopov ali posameznih del in nalog ter reševanje nalog objektivnega tipa oziroma testov znanja.

9. člen

V srednjem izobraževanju so v šolskem letu praviloma tri ocenjevalna obdobja.

Učenčevo znanje se pri posameznem predmetu v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni najmanj enkrat z ustnim izpraševanjem. Pri predmetih, kjer se z ustnim preverjanjem ne more oceniti znanja, se preverja znanje z drugimi oblikami oziroma načini preverjanja. V primeru negativne ocene, se učenčevo znanje preveri najmanj dvakrat. Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti časovno razporejeno v celotnem ocenjevalnem obdobju.

Učencu, ki v ocenjevalnem obdobju ni bil ocenjen, učitelj določi rok za preverjanje znanja iz tega ocenjevalnega obdobja. Učenec, ki ni mogel biti ocenjen do konca pouka v šolskem letu, je neocenjen.

10. člen

V istem tednu smejo biti opravljene največ tri oblike skupinskega preverjanja in ocenjevanja znanja vseh udeležencev izobraževanja v oddelku ali učni skupini (pisne naloge in testi znanja oziroma naloge objektivnega tipa) in ne več kot ena na dan. Za tako preverjanje se ne šteje pisno preverjanje snovi predhodne učne ure.

Če je pri obliki preverjanja in ocenjevanja znanja iz prejšnjega odstavka več kot tretjina učencev ocenjenih negativno, se negativne ocene ne upoštevajo, preverjanje pa se enkrat ponovi. Za učence, ki so bili pri prvem preverjanju ocenjeni pozitivno, velja boljša od obeh ocen.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh učencev in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja. Razrednik je dolžan v sodelovanju z učiteljem analizirati vzroke neuspeha skupaj z zborom učencev oddelka.

11. člen

Z ustreznimi oblikami in metodami pedagoškega dela je potrebno zagotoviti tvorno in odgovorno sodelovanje udeležencev izobraževanja pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Sodelovanje udeležencev izobraževanja se zagotavlja pri vseh fazah preverjanja in ocenjevanja znanja, in sicer pri:

-

pripravi na ocenjevanje in preverjanje znanja, zlasti pri določanju okvirne vsebine nastopov, pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov, seminarskih nalog, pri določanju rokov ter razvijanju oblik in načinov preverjanja znanja in pri obravnavanju kriterijev za ocenjevanje;

-

izvajanju preverjanja in ocenjevanja znanja, zlasti z uporabo oblik in načinov, ki spodbujajo aktivno in ustvarjalno izražanje znanja ter pri oblikovanju predloga ocene;

-

ugotavljanju in vrednotenju rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja, zlasti pri analizi doseženega znanja glede na zahteve vzgojnoizobraževalnega programa, analizi uspešnosti in presojanju kriterijev ocenjevanja.

12. člen

Znanje iz posameznega predmeta preverja in ocenjuje delavec, ki pri tem predmetu opravlja vzgojnoizobraževalno delo. V skladu s statutom izobraževalne organizacije lahko preverja in ocenjuje znanje iz posameznega predmeta tudi drug delavec, ki izpolnjuje z vzgojnoizobraževalnim programom določene pogoje.

Pri izpitih in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja, ki se opravljajo pred komisijo, preverja in ocenjuje znanje izpitna komisija. Izpitna komisija neposredno po ustnem izpitu oceni kandidata, o doseženem uspehu pa obvesti kandidata predsednik izpitne komisije.

Splošni učni uspeh učenca oceni učiteljski zbor oddelka na predlog razrednika.

13. člen

Ocene znanja iz posameznih predmetov je treba vpisati v ustrezno dokumentacijo takoj po ocenitvi znanja. Pri ustnem izpraševanju se oceni znanje udeleženca izobraževanja takoj po končanem izpraševanju, pri drugih načinih preverjanja in ocenjevanja znanja pa najkasneje v sedmih dneh.

Takoj po ocenitvi znanja morajo biti udeleženci izobraževanja obveščeni o oceni ter tudi o tem, koliko njihovo znanje ustreza zahtevam vzgojnoizobraževalnega programa. Pri ocenjenih pisnih nalogah, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkih, morajo biti tudi ustrezno označene napake v izdelkih, tako da udeleženec izobraževanja lahko spozna pomanjkljivosti oziroma vrzeli v svojem znanju.

14. člen

Organizacija združenega dela, ki ima z udeležencem izobraževanja sklenjeno pogodbo o štipendiji ali drugo pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izobraževanjem, ima pravico, da se seznani z uspehom udeleženca izobraževanja med šolskim letom.

Pravico, da se med šolskim letom seznanijo z uspehom učencev, ki se izobražujejo pred vstopom v delo, imajo tudi starši teh učencev. Izobraževalne organizacije morajo na posebnem obrazcu obvestiti starše učencev o ocenah doseženih pri posameznih predmetih, ob koncu prvega in drugega ocenjevalnega obdobja, ob koncu pouka v šolskem letu pa tudi o splošnem učnem uspehu.

15. člen

Zoper oceno lahko udeleženec izobraževanja predloži obrazložen ugovor najpozneje v treh dneh po vpisu ocene v letno spričevalo, zoper negativne ocene, ki se ne vpisujejo v letno spričevalo, pa najpozneje v treh dneh potem, ko mu je bila ocena sporočena.

Učenec lahko ugovarja zoper ocene, ki jih je dosegel ob koncu pouka v šolskem letu ali pri opravljanju posameznih izpitov.

Najkasneje v treh dneh po prejemu ugovora zoper oceno po prvem in drugem odstavku tega člena imenuje ravnatelj komisijo, ki takoj preveri ustreznost ocene. Na zahtevo učenca ali njegovih staršev mora biti izpraševalec učitelj, ki učenca ni poučeval, in ki ga določi šola v soglasju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo.

Komisija ugotovi ustreznost ocene na podlagi dokumentacije ali s ponovnim preverjanjem učenčevega znanja. Ocena komisije je dokončna.

Če komisija spremeni oceno, zoper katero je bil vložen ugovor, napravi izobraževalna organizacija ustrezen popravek v dokumentaciji in izda udeležencu izobraževanja novo listino.

16. člen

Učenec v srednjem izobraževanju lahko najkasneje v treh dneh po tem, ko je zvedel za oceno, zahteva, da se preveri ustreznost ocene, ki jo je dosegel pri posameznem predmetu med šolskim letom.

Preverjanje ustreznosti ocene po prejšnjem odstavku lahko zahteva tudi razrednik ali zbor učencev oddelka.

O utemeljenosti zahteve za preverjanje ustreznosti ocene po prvem in drugem odstavku tega člena odloči v 7 dneh učiteljski zbor oddelka ter določi način preverjanja ustreznosti ocene.

17. člen

Pravico do preverjanja znanja imajo tudi občani, ki si pridobivajo znanje s samoizobraževanjem.

Učenci imajo pravico do preverjanja znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem, iz predmetov, ki jih ne obsega program, po katerem se izobražujejo.

III. LESTVICE OCEN

18. člen

Ocene se izražajo z besedami ali z besedami in številkami.

Lestvice ocen za ocenjevanje znanja iz posameznih predmetov imajo naslednje stopnje:

-

za uspeh pri proizvodnem delu oziroma delovni praksi pa tudi pri predmetu telesna vzgoja: zelo uspešno, uspešno, manj uspešno;

-

za uspeh pri drugih predmetih po predmetniku in pri fakultativnih predmetih: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1);

Predmeti, pri katerih se program razlikuje po zahtevnostnih nivojih, se vodijo in vpisujejo pod oznako "zahtevnejši nivo" oziroma "lažji nivo".

Splošni učni uspeh se ocenjuje z lestvico ocen: odličen, prav dober, dober, zadosten, nezadosten.

Če program za izpopolnjevanje oziroma program za usposabljanje določa, da se znanje ne ocenjuje iz posameznih predmetov, temveč le ob koncu izobraževanja po takem programu, se znanje ocenjuje z lestvico ocen: uspešno, neuspešno.

Nezadostno in neuspešno sta negativni oceni, druge ocene pa so pozitivne.

IV. IZPITI

19. člen

V srednjem izobraževanju se opravljajo sprejemni, dopolnilni, naknadni, diferencialni, predmetni, razredni, popravni in zaključni izpiti.

20. člen

S sprejemnim izpitom se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora v skladu z vzgojnoizobraževalnim programom dokazati kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po programu oziroma smeri.

Sprejemni izpit opravljajo kandidati, ki niso končali izobraževanja po ustreznem predhodnem programu oziroma smeri.

21. člen

Z dopolnilnim izpitom se ponovno preverja in ocenjuje znanje udeležencev izobraževanja iz predmetov, pri katerih želijo izboljšati pozitivno oceno zaradi zaradi nadaljevanja izobraževanja na višji stopnji.

Če udeleženec izobraževanja doseže pri opravljanju dopolnilnega izpita nižjo oceno kot jo je imel pred izpitom, se taka ocena ne upošteva.

22. člen

Z naknadnim izpitom se preverja in ocenjuje znanje učencev iz predmetov, iz katerih so bili ob koncu pouka v šolskem letu neocenjeni.

Izobraževalna organizacija lahko dovoli učencu opravljati naknadne izpite tudi po izteku šolskega leta.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju

Časovnica