Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o kakovosti hmelja

Naslednik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 53-1933/1993, stran 2701 DATUM OBJAVE: 17.9.1993

VELJAVNOST: od 18.9.1993 do 13.8.2004 / UPORABA: od 18.9.1993 do 13.8.2004

RS 53-1933/1993

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 14.8.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 14.8.2004

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4

fwd

1933. Pravilnik o kakovosti hmelja

Na podlagi 34. in 80. člena Zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91) v zvezi s 1. in 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za znanost in tehnologijo

PRAVILNIK
o kakovosti hmelja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa:

geografsko poreklo hmelja;

kakovost hmelja in hmeljnih proizvodov v prometu;

certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov;

prostore za oznamkovanje, pakiranje in skladiščenje hmelja in hmeljnih proizvodov.

2. člen

Hmelj po tem pravilniku je posušeno socvetje, imenovano storžek, ki zraste na gojeni ženski hmeljni rastlini (Humulus lupulus L. – Cannabinaceae). Storžek je zeleno-rumene barve in je jajčaste oblike.

Lupulin je grenak, rumen prah na krovnih listih hmeljnih storžkov, ki vsebuje grenčične in aromatične snovi.

3. člen

Hmelj je lahko v prometu v storžkih ali kot hmeljni proizvodi;

hmelj v storžkih:

v prvi predelovalni stopnji je hmelj, ki je prvič sušen in prvič pakiran v embalaži pridelovalca. Hmelj v prvi predelovalni stopnji ne sme biti mešanica več kultivarjev (sort) hmelja;

v drugi predelovalni stopnji je hmelj, ki je bil zaključno sušen in zaključno pakiran z ali brez žveplanja in je lahko mešanica hmeljnih kultivarjev;

hmeljni proizvodi:

hmelj v prahu je proizvod, ki nastane z mehanskim mletjem hmelja in ohrani vse sestavine hmeljnega storžka;

hmeljni briket z oznako 90 je proizvod, ki nastane mehanskim mletjem in je briketiran v 6-8 mm dolge in 6-7 mm široke brikete;

hmeljni briketi z oznako 45 je proizvod, bogat z lupulinom, ki nastane z mletjem hmelja, ki so mu predhodno mehansko odstranjeni listi, peclji, lističi storžka in vretenca;

hmeljni ekstrakt je koncentriran proizvod, pridobljeni iz hmeljnih storžkov s pomočjo topil: etanola ali tekočega CO2.

II. GEOGRAFSKO POREKLO HMELJA

4. člen

Hmelj pridelan v Republiki Sloveniji ima oznako slovenskega geografskega porekla, če je v skladu s 6. členom tega pravilnika uvrščen najmanj v III. kakovostni razred.

Ožje geografsko poreklo hmelja se v postopku certificiranja lahko označi, če je ves hmelj pridelan na ožjem geografskem območju.

Mešanje hmelja s slovenskim geografskim poreklom s hmeljem z drugim geografskim poreklom ni dovoljeno.

III. KAKOVOST HMELJA IN HMELJNIH PROIZVODOV

5. člen

Hmelj v storžkih v prvi in drugi predelovalni stopnji mora imeti ne glede na kultivar in letnik:

vsebnost vlage do 11% s toleranco 0,5%;

delež listov in pecljev nad dolžino 2.5 cm manj kot 2,5%

delež krovnih in cvetnih lističev, ločenih od vretenc (pleve) manj kot 25%;

delež majhnih delcev hmeljne rastline, nastalih zaradi strojnega obiranja (hmeljni odpadki) manj kot 3%;

delež semen hmelja manj kot 2%.

6. člen

Hmelj v storžkih je razvrščen v naslednje kakovostne razrede:

-------------------------------------------------------------------------------
Razred        Značilnosti
-------------------------------------------------------------------------------
I. razred     je dobro dozorel, sortno čist hmelj; storžki so med seboj enake
              velikosti, zelene barve, značilne za sorto in imajo svilen lesk;
              lističi storžkov so enakomerno srednje veliki, brez ostankov
              bolezni, škodljivcev in mehanskih poškodb: vretenca storžkov so
              značilna za kultivar, storžki so na pritisk prožni in za kultivar
              karakteristične barve; hmelj ima ugodno in prijetno aromo in
              tipičen vonj po hmelju.
II. razred    mora imeti iste lastnosti kot hmelj prvega (I) razreda, le da je
              manj intenzivno zelene barve; lističi na storžkih imajo lahko
              nekaj rjavkastih peg, ki so posledica mehanskih poškodb, ne smejo
              pa imeti poškodb, povzročenih od bolezni in škodljivcev.
III. razred   je hmelj, ki ima neizenačene storžke z rumenkasto oziroma svetlo
              zeleno barvo; rjave lise na storžkih oziroma posameznih lističih
              so izrazitejše in so delno lahko povzročene tudi zaradi bolezni
              in škodljivcev; lupulin sam pa je lahko temnejše barve, nikakor
              pa ne sme biti zažgan, vretenca so lahko manj drobno členasta.
IV. razred    je slabši, še uporaben hmelj, ki je lahko v prometu le ob
              pogojih, določenih s tem pravilnikom.
-------------------------------------------------------------------------------

7. člen

Kakovost hmeljnih storžkov se določa z metodami preizkušanja hmelja, ki so kot priloga številka 1 sestavni del tega pravilnika in so objavljene skupaj z njim. Preizkušanje opravlja akreditirani laboratorij.

IV. CERTIFICIRANJE HMELJA IN HMELJNIH PROIZVODOV

8. člen

Certificiranje hmelja je postopek, v katerem se potrdi geografsko poreklo in kakovost hmelja in hmeljnih proizvodov.

Certificiranje obsega dokumentacijo o geografskem poreklu in kakovosti hmelja ter hmeljnih proizvodov (prijava pridelka, potrditev prijave pridelka, ugotavljanje kakovosti) in izdajanje kontrolnega potrdila ter oznamkovanje hmelja.

9. člen

Potrditev prijave pridelka hmelja, izdajanje kontrolnega potrdila za hmelj in hmeljne proizvode ter nadzor nad oznamkovanjem hmelja in hmeljnih proizvodov opravi Hmeljna komisija pri pooblaščeni organizaciji za certificiranje hmelja (v nadaljnjem besedilu: Hmeljna komisija).

10. člen

Naloge Hmeljne komisije so: