Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje...

478. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov

Na podlagi šestega in sedmega odstavka 48. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) izdaja minister za gospodarstvo

P R A V I L N I K
o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta pravilnik predpisuje tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodnega omrežja z delovnim tlakom nad 16 barov, pogoje za načrtovane posege v območjih njihovih varovalnih pasov, območja varnostnih pasov ter posebne varnostne ukrepe zaradi zagotavljanja varnosti in zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.

(2)

Za izpolnjevanje predpisanih tehničnih pogojev je treba pri načrtovanju, graditvi, obratovanju, opustitvi in prevzemu upoštevati zahteve in pogoje standarda SIST EN 1594 kot temeljnega standarda ter v njem navedene standarde, razen če ni s tem pravilnikom drugače določeno.

2. člen

Plinovodno omrežje po tem pravilniku sestavljajo plinovodi in plinovodni objekti. Plinovodni objekti so čistilne postaje, kompresorske postaje, dispečerski center, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje, merilne postaje, naprave za katodno zaščito, pomožni rezervoarji, sekcijske zaporne postaje, telekomunikacijsko omrežje, namenjeno obratovanju plinovoda, tlačne posode ter drugi postroji in naprave.

3. člen

(1)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:

1.

»analiza tveganja« je kvantitativno ovrednotenje verjetnosti nezgodnega primera, ki vpliva na osebo v bližini cevovoda zaradi nezaželenega ali nenadzorovanega izpusta ali vžiga plina iz cevovoda in temelji na predvidljivih vplivih. V analizi tveganja se na podlagi varnostnega odmika določijo potrebni varnostni ukrepi, ki zagotavljajo dopustno tveganje za posameznika;

2.

»cevovod« je sestav cevi in spojk;

3.

»cona eksplozijske nevarnosti« je območje, v katerem obstaja možnost, da je prisotna eksplozivna zmes zemeljskega plina in zraka;

4.

»čistilnik« je naprava, ki s pomočjo medija potuje skozi plinovod in opravlja različne funkcije v odvisnosti od tipa čistilnika, kot na primer ločevanje medijev, čiščenje ali pregled plinovoda ipd.;

5.

»delovna temperatura« (OT) je temperatura, ki je prisotna v plinovodu pri normalnih obratovalnih razmerah;

6.

»druga dejavnost« je opravljanje del, ki niso gradnja objektov in med katera se štejejo raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, sajenje dreves, urejanje zelenic, parkov, pokopališč, grobišč, opravljanje kmetijskih in gozdarskih del, ki so investicijske narave in se z njimi spreminja namembnost kmetijskih zemljišč ali gozda, opravljanje del, ki so v zvezi z urejanjem voda oziroma vzdrževanjem vodnega režima, sprememba namembnosti objektov in vzdrževanje objektov, zgrajenih v varovalnem pasu;

7.

»eksplozijsko ogroženi prostori« so prostori ali območja, na katerih obstaja nevarnost eksplozije zaradi pojava eksplozivne atmosfere. Razvrščeni so v cone eksplozijske nevarnosti z oznako 0 ali 1 ali 2. Cone eksplozijske nevarnosti se določijo na podlagi pogostosti oziroma verjetnosti nastankov ali trajanja eksplozivne atmosfere;

8.

»motnja« je nepričakovan dogodek, ki lahko privede do nevarnega stanja;

9.

»načrtovana temperatura« (DT) je temperatura, na kateri temelji izračun načrtovanega ali zgrajenega plinovoda;

10.

»najnižja specifična meja plastičnosti« (SMYS) je najnižja specifična meja plastičnosti, kot to določa standard SIST EN ISO 6892-1 ;

11.

»nevarnost« je situacija ali stanje, ki lahko vpliva na varno obratovanje plinovoda in/ali na varnost okolice plinovoda ter zahteva takojšnje ukrepanje;

12.

»normalno obratovanje« je dalj časa trajajoče neprekinjeno obratovanje v območju parametrov, za katere je bil plinovod načrtovan. Normalno obratovanje izključuje okvaro opreme in delov plinovoda;

13.

»plinovod« je del omrežja zemeljskega plina, ki je sestav cevovodov, z vsemi pripadajočimi postroji in postajami, sestavljajo pa ga:

-

cevi, vključno s hladno oblikovanimi loki;

-

reducirni in T-kosi, tovarniško izdelana kolena in loki, prirobnice, cevne kape, varilni odcepi, mehanske spojke;

-

sestavi, kot so razdelilniki, lovilniki nečistoč, merilne in regulacijske proge;

-

oprema, kot so zaporne armature, izolacijski elementi, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji;

-

sestavni deli, kot so konstrukcijsko izdelani deli, in pred gradnjo preizkušeni deli, kot so tlačne posode;

14.

»ponovni začetek obratovanja« vključuje dejavnosti, ki so potrebne, da plinovod, ki je prenehal obratovati, ponovno začne obratovati;

15.

»posebni varnostni ukrepi« so ukrepi, ki pri načrtovanju, gradnji in obratovanju zmanjšajo možnost vpliva tretjih oseb na plinovod, s čimer se zmanjša tveganje za posameznika in s katerimi je mogoče povečati stopnjo varnosti izvedbe plinovoda;

16.

»postroj« so oprema in naprave za izločanje, proizvodnjo, kemijsko obdelavo, meritve, nadzor, skladiščenje, prenos in odjem zemeljskega plina;

17.

»pregled« je postopek preverjanja, preizkušanja ali kakršnega koli drugačnega določanja stanja plinovoda in primerjanja stanja z zahtevanimi pogoji;

18.

»prenehanje obratovanja« vključuje dejavnosti, potrebne ob ustavitvi obratovanja katerega koli cevovoda, postaje, opreme ali postroja, napolnjenega z zemeljskim plinom, in ob njegovem ločevanju od plinovodnega omrežja;

19.

»priprava na začetek obratovanja« je zbir dejavnosti, ki se morajo izvesti pred začetkom obratovanja plinovoda;

20.

»prostornina pri normalnih pogojih« je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 0 °C zavzema prostornino 1 m3;

21.

»prostornina pri standardnih pogojih« je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C zavzema prostornino 1 m3;

22.

»sistem nadzora tlaka« je kombinirani sistem, ki vključuje sistem za uravnavanje tlaka, sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka in po potrebi registracijo tlaka ter alarmni sistem;

23.

»sistem za uravnavanje tlaka« je sistem, ki zagotavlja, da se tlak na njegovem izhodu vzdržuje v zahtevanih mejah;

24.

»sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka« je sistem, ki neodvisno od sistema za uravnavanje tlaka zagotavlja, da tlak na izhodu iz sistema za uravnavanje tlaka ne preseže nastavljene vrednosti;

25.

»sprejemljivo in dopustno tveganje za posameznika« je tveganje za posameznika, ki na izbranem mestu v bližini plinovoda ni večje od vrednosti enkrat deset na minus šesto potenco nezgodnega primera na leto;

26.

»temperatura med gradnjo« je temperatura okolice med polaganjem oziroma med gradnjo plinovoda;

27.

»tesnostni preizkus« je postopek preverjanja zagotavljanja zahtevane tesnosti plinovoda, postaje, opreme ali postroja;

28.

»tlak« je nadtlak zemeljskega plina v plinovodnem omrežju, merjen pri statičnih pogojih. Okrajšave in opredelitve za posamezne nivoje tlaka so:

-

»delovni tlak« (OP) je tlak, ki nastopa v sitemu pri normalnem neprekinjenem obratovanju;

-

»načrtovani tlak« (DP) je izhodiščni tlak za izračune in ne sme biti nižji od najvišjega delovnega tlaka;

-

»najvišji delovni tlak« (MOP) je najvišji tlak, pri katerem lahko plinovod pri normalnih razmerah trajno obratuje. Najvišji delovni tlak ne sme biti višji od načrtovanega tlaka;

-

»najvišji tlak ob motnji« (MIP) je tlak, ki se pojavi le kratek čas in je omejen z varnostnimi napravami;

-

»preizkusni tlak« (TP) je tlak, s katerim se obremeni plinovod, da bi se dokazalo, da lahko varno obratuje;

-

»tlak ob motnji« (IP) je tlak v plinovodu, ki se pojavi nepričakovano in pri katerem se aktivirajo naprave za varovanje pred prekoračitvijo tlaka;

-

»tlak preizkusa tesnosti« je tlak, s katerim se obremeni plinovod med tesnostnim preizkusom;

-

»tlak preizkusa trdnosti« je tlak, s katerim se obremeni plinovod med trdnostnim preizkusom;

29.

»trdnostni preizkus« je postopek dokazovanja, da cevovod, oprema, postroji ali postaje izpolnjujejo zahtevano mehansko trdnost;

30.

»varovalni pas« plinovodnega omrežja je zemljiški pas, ki v širini 100 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi;

31.

»varnostni pas« plinovodnega omrežja je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi;

32.

»varnostni odmik« je razdalja od osi plinovoda do skrajne tlorisne projekcije nadzemnega ali podzemnega dela objekta, na kateri je glede na dimenzijo in izvedbo plinovoda, gostoto poseljenosti in vrsto objekta doseženo tveganje za posameznika nižje od sprejemljivega in dopustnega tveganja za posameznika;

33.

»vzdrževanje« je povezava tehničnih in administrativnih dejavnosti, da se ohrani delovanje vsakega posameznega dela plinovoda ali se obnovi tako, da lahko opravlja zahtevano funkcijo;

34.

»začetek obratovanja« je zbir dejavnosti, potrebnih za polnjenje cevovoda, postaje, opreme ali postroja z zemeljskim plinom zaradi obratovanja;

35.

»zemeljski plin« je naravna mešanica ogljikovodikov, ki je lažja od zraka in je pri temperaturi 15 °C in absolutnem tlaku 1,01325 bara v plinastem stanju. Glavna sestavina zemeljskega plina je metan.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo, kot je to določeno v zakonih in predpisih, ki urejajo graditev objektov in področje energetike, ter v standardih, na katere se ta pravilnik sklicuje.

4. člen

(1)

S tem pravilnikom se določajo izvedbe plinovoda s temi stopnjami varnosti:

1.

Plinovod osnovne izvedbe je plinovod, ki je projektiran z najvišjim načrtovanim faktorjem f(0) = 0,6. Izjemoma je osnovni izvedbi enakovredna izvedba z načrtovanim faktorjem f(0) = 0,72 in posebnimi varnostnimi ukrepi za reševanje primerov na že zgrajenih plinovodih z načrtovanim faktorjem f(0) = 0,72 pred začetkom veljavnosti tega pravilnika.

2.

Plinovod s povečano varnostjo prve stopnje je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(0) = 0,5 ali f(0) = 0,6 in posebnimi varnostnimi ukrepi.

3.

Plinovod s povečano varnostjo druge stopnje je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(0) = 0,4 ali f(0) = 0,5 in posebnimi varnostnimi ukrepi.

4.

Plinovod s povečano varnostjo tretje stopnje je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(0) = 0,3 ali f(0) = 0,4 in posebnimi varnostnimi ukrepi.

(2)

Z analizo tveganja se določi uporaba stopnje povečane varnosti plinovodov ali načrtovanih faktorjev iz prejšnjega odstavka in posebnih varnostnih ukrepov iz 16. člena tega pravilnika.

II. POGOJI ZA NAČRTOVANE POSEGE V OBMOČJU VAROVALNEGA PASU

5. člen

(1)

Ta pravilnik določa pogoje za načrtovano gradnjo in graditev objektov ter postavljanje naprav za:

-

posamezne stavbe in druge nestanovanjske stavbe,

-

posebne objekte druge kategorije,

-

posebna območja in objekte prve kategorije,

-

druge objekte,

-

območja poseljenosti 1, 2 in 3,

-

območja brez objektov.

(2)

Za posamezne stavbe na območju poseljenosti 3, druge nestanovanjske stavbe na vseh območjih poseljenosti ali za območje poseljenosti 3 analiza tveganja ni potrebna. Skladno s 6. členom tega pravilnika se z analizo tveganja določijo posebni varnostni ukrepi in varnostni faktor.

(3)

Pri načrtovanju in gradnji vzporednih plinovodov se mora za območja, na katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje in čez katera se načrtuje gradnja vzporednih plinovodov, izdelati splošna analiza tveganja.

(4)

Na neposeljenih območjih, kmetijskih površinah in na drugih površinah, na katerih se ljudje ne zadržujejo stalno ali začasno in na katerih ni objektov, se praviloma načrtuje in izvaja gradnja plinovodov osnovne izvedbe. Varovalni pas na teh območjih je določen zaradi varovanja plinovodnega omrežja in nadzora nad posegi tretjih oseb v plinovodno omrežje.

6. člen

(1)

V varovalnem pasu se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob pogojih iz tega pravilnika in na oddaljenosti od plinovodnega omrežja glede na njihovo vrsto in namen, kot je to določeno s tem pravilnikom.

(2)

Varnostni odmik objektov, naprav in napeljav od plinovoda mora biti najmanj naslednji:

+---------+---------------+------------+----------+------------+
|Dimenzija|   Posamezne   |  Posebni   | Posebna  |  Območje   |
|         | stavbe, druge |objekti II. |območja in|poseljenosti|
|         |nestanovanjske | kategorije |objekti I.|   1 (*2)   |
|         |   stavbe in   | in območje |kategorije|            |
|         |    območje    |poseljenosti|          |            |
|         |poseljenosti 3 |   2 (*2)   |          |            |
|         |     (*2)      |            |          |            |
+---------+---------------+------------+----------+------------+
|do       |      5 m      |    5 m     |   5 m    |    6 m     |
|vključno |               |            |          |            |
|DN 250   |               |            |          |            |
+---------+---------------+------------+----------+------------+
|nad DN   |      5 m      |    5 m     |   6 m    |    10 m    |
|250 do   |               |            |          |            |
|vključno |               |            |          |            |
|DN 500   |               |            |          |            |
+---------+---------------+------------+----------+------------+
|nad DN   |      5 m      |    5 m     |   10 m   |    15 m    |
|500 do   |               |            |          |            |
|vključno |               |            |          |            |
|DN 900   |               |            |          |            |
+---------+---------------+------------+----------+------------+
|nad DN   |      5 m      |    10 m    |   15 m   |    20 m    |
|900      |               |            |          |            |
+---------+---------------+------------+----------+------------+
|analiza  |  ni potrebna  |    (*1)    |   (*1)   |    (*1)    |
|tveganja |               |            |          |            |
+---------+---------------+------------+----------+------------+
   Opombi:
   *1 – Z analizo tveganja se glede na poseljenost določijo
pogoji, pod katerimi je navedeno približevanje mogoče.
   *2 – Poseljenost območij 1, 2 in 3 glede na opredelitev v
10. členu tega pravilnika.

(3)

V varnostnem pasu je sistemskemu operaterju plinovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) zagotovljena pravica do dostopa do plinovodnega omrežja.

7. člen

Stavbe po tem pravilniku so objekti, ki so namenjeni stalnemu ali začasnemu prebivanju prebivalcev ali opravljanju dejavnosti in se delijo na tri skupine:

1.

posamezna stavba je stavba, ki je na območju, na katerem so posamezne stavbe razpršene ali pa stojijo vrstne stavbe ali vrste prosto stoječih stavb pravokotno na smer plinovoda, pri čemer se oddaljenost od osi plinovoda za vsako naslednjo stavbo povečuje;

2.

stanovanjska soseska je območje, na katerem stoji najmanj 10 stavb, strnjenih druga poleg druge, tako da je oddaljenost med njimi praviloma manjša kot 10 m. Za analizo tveganja se upošteva, da se tudi pri izračunu za enostanovanjsko stavbo v stanovanjski soseski upošteva razred poseljenosti 2;

3.

področja goste poselitve vseh vrst stavb se obravnavajo v analizi tveganja kot območje poseljenosti 2 ali 1 glede na gostoto poseljenosti.

8. člen

Posebni objekti druge kategorije po tem pravilniku so:

1.

športne dvorane in druge stavbe, namenjene športni dejavnosti, spremljajoče stavbe na igriščih in športno-rekreacijskih območjih, kot so tribune, garderobe ipd.;

2.

pokrite tržnice;

3.

stavbe za izobraževanje in znanstveno-kulturno delo, namenjene delu in bivanju manj kot 50 oseb;

4.

trgovske in druge stavbe za storitveno dejavnost, v katerih se hkrati zadržuje manj kot 50 oseb;

5.

gostinske, upravne, pisarniške in industrijske stavbe, namenjene delu ali bivanju manj kot 50 oseb;

6.

stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe;

7.

industrijska območja, kot jih določa 11. člen tega pravilnika.

9. člen

Posebni objekti in območja prve kategorije po tem pravilniku so:

1.

stavbe za zdravstvo ter stavbe, namenjene življenju in bivanju starostnikov;

2.

stavbe za izobraževanje in znanstveno-kulturno delo, namenjene delu in bivanju več kot 50 oseb;

3.

trgovske in druge stavbe za storitveno dejavnost, v katerih se hkrati zadržuje nad 50 oseb;

4.

gostinske, upravne, pisarniške in industrijske stavbe, namenjene delu ali bivanju več kot 50 oseb;

5.

gradbeni inženirski objekti s pomembno infrastrukturno vlogo, kot so na primer računalniški centri, telefonske centrale, dispečerski centri in drugi objekti s pomembno nadzorno funkcijo ipd.;

6.

gradbeni inženirski objekti z večjim tveganjem zaradi sekundarnih učinkov, izhajajočih iz nadzemnih napeljav, rezervoarjev in drugih skladiščnih objektov nevarnih snovi.

10. člen

Prostor, po katerem poteka trasa plinovoda, se deli na tri območja, ki se razlikujejo po gostoti poseljenosti in namembnosti. Ta območja so:

1.

območje poseljenosti 1: to je območje mestnih središč, v katerih so visoka gostota prebivalstva, večnadstropne stavbe, gost promet in številne podzemne napeljave. To območje nima predpisane gostote prebivalstva;

2.

območje poseljenosti 2: to so primestno območje ali naselja, v katerih je gostota prebivalstva večja od 2,5 prebivalca/ha in v katerih so lahko stanovanjski objekti, šole, trgovine ipd.;

3.

območje poseljenosti 3: je območje zunaj mest ali naselij, v katerih je gostota prebivalstva manjša od 2,5 prebivalca/ha. Glede na poseljenost in naravo območja se pri načrtovanju gradnje plinovoda na podlagi dopustnega tveganja za posameznika določijo načrtovani faktor in dodatni varnostni ukrepi. Dodatni varnostni ukrepi se lahko določijo tudi za zgrajen plinovod, če je to potrebno zaradi drugih posegov v prostor.

11. člen

Industrijska območja po tem pravilniku so območja, na katerih:

1.

zaradi industrijskih dejavnosti poteka prevoz težkega tovora;

2.

je večje število komunalnih vodov ipd.;

3.

se pogosto izvajajo dela, pri katerih so potrebni izkopi.

12. člen

(1)

Pas z omejitvijo druge dejavnosti je zemljiški pas v širini 2,5 m na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

(2)

V pasu z omejitvijo druge dejavnosti je praviloma prepovedano:

-

saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov

Časovnica