387. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije
V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti sklepajo stranke:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za kemično in gumarsko industrijo
in
– Združenje delodajalcev – Sekcija za kemično in gumarsko industrijo kot predstavniki delodajalcev
ter
– Sindikati: SSS – Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in Neodvisnost KNSS – Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije kot predstavniki delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kemično in gumarsko industrijo Slovenije
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost pretežno v kemični in gumarski industriji na pridobitven način (gospodarske dejavnosti) po standardni klasifikaciji dejavnosti DG 24 in DH 25.
3. člen
Osebna veljavnost
(1)
Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2)
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ta kolektivna pogodba ne velja.
(3)
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1)
Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 30. 6. 2000. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 60. do 69. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene do 31. 1. za tekoče leto.
(3)
Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(3)
Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4)
Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5)
Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6)
Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7)
“Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(9)
Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih pri delodajalcih, če le-ti teh standardov ne urejajo.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
(1)
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|I. tarifni |enostavna dela – končana osnovnošolska obveznost |
|razred | |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|II. tarifni |manj zahtevna dela – osnovna šola in krajše dodatno |
|razred |izobraževanje |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|III. tarifni |srednje zahtevna dela – dve leti poklicnega izobraževanja |
|razred | |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|IV. tarifni |zahtevna dela – dve leti in pol poklicnega ali strokovnega |
|razred |izobraževanja, končana poklicna šola |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|V. tarifni |bolj zahtevna dela – končana srednja šola ali poklicna šola |
|razred |in mojstrski ali poslovodski izpit |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VI/0. tarifni |zelo zahtevna dela – višja strokovna izobrazba do dve leti |
|razred | |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VI/1. tarifni |zelo zahtevna dela – zahtevana višješolska izobrazba – |
|razred |diploma prve stopnje v univerzitetnem programu |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VII/0. tarifni|visoko zahtevna dela – končana visoka strokovna šola |
|razred | |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VII/1. tarifni|visoko zahtevna dela – končana univerzitetna izobrazba ali |
|razred |specializacija po visoki strokovni izobrazbi |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VIII. tarifni |najbolj zahtevna dela – magisterij ali specializacija po |
|razred |univerzitetni izobrazbi, zahtevna vodstvena dela |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|IX. tarifni |izredno pomembna najbolj zahtevna dela – doktorat znanosti, |
|razred |zahtevna vodilna dela |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
(2)
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.
(3)
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikata.
8. člen
Tipična delovna mesta
Tipična delovna mesta po tarifnih razredih so:
Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.
Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.
Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah, ipd.
Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim programom specifičnega izobraževanja ali usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji).
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
Kemijski, farmacevtski in gumarski poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva:
-
3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali
-
4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
Delovna mesta, ki vključujejo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba.
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka strokovna izobrazba.
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.
Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.
9. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
10. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1)
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
-
Podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
-
Datum nastopa dela; če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
-
Naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi, tarifni razred ter podatke, ki so osnova za izračun osnovne plače delavca (kot npr.: plačilni razred, zahtevnostna skupina, …).
-
Kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
-
Čas trajanja delovnega razmerja,
-
Določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,
-
Določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
-
Znesek osnovne plače v tolarjih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter določila o morebitnih drugih plačilih,
-
Druge sestavine plače delavca, plačilna obdobja ter način izplačevanja,
-
Število dni letnega dopusta, ki pripada delavcu ob sklenitvi pogodbe, in način določanja letnega dopusta,
-
Dolžino odpovednih rokov,
-
Ukrepe za varnost in zdravje delavcev,
-
Navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
-
Druge pravice in obveznosti v primerih določenih z zakoni.
(2)
V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti alinei prvega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
(3)
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).
(4)
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delodajalec mora omogočiti delavcu, da lahko pred podpisom pogodbe preveri njeno usklajenost in jo vrne v roku 8 dni od prejema.
(5)
Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(6)
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(1)
Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(3)
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
-
za dela I. do III. tarifnega razreda največ en mesec,
-
za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca,
-
za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece,
-
za dela VI., VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ šest mesecev.
(4)
Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
(1)
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
-
za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2)
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3)
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4)
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5)
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6)
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7)
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8)
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9)
Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10)
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11)
Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
16. člen
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
(1)
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi:
-
za matere delavke oziroma delavke(ce) samohranilke(ce) z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do pet let, skupaj več kot 2 uri dnevno;
-
za druge delavce: skupaj več kot 3 ure dnevno.
(2)
V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3)
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
(2)
Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(3)
Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
Delavci, ki delajo na domu, ima enake pravice in obveznosti.
(1)
Pri določitvi konkretnih delavcev, ki so začasni presežek, in pri izbiri ukrepov, se morajo v vseh primerih, razen če so začasno presežni vsi delavci v posamezni enoti, upoštevati kriteriji, sprejeti pri delodajalcu. V primeru, če delodajalec nima določenih kriterijev, mora z dnem uveljavitve te pogodbe upoštevati kriterije iz priloge I.
(2)
Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.
(3)
Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.
(4)
V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za zagotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenosti za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
(5)
Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
(6)
Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
(7)
Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
(8)
Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
(10)
Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(2)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2)
Za delavce, navedene v 1. in 2. alinei predhodnega odstavka, ter delavce, ki profesionalno opravljajo funkcijo sindikalnega zaupnika oziroma poslanca, se lahko začne postopek ugotavljanja, da so trajni presežki, šele po preteku roka, ki je enak polovici poizkusne dobe, vendar ne manj kot en mesec, ko se vrne na delo.
(6)
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje delavcu z manj kot enim letom delovne dobe, obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma pri istem delodajalcu, delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje, delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti ali z otrokom, zmerno ali težje motenim v duševnem in telesnem razvoju, delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen kot presežek, ter delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let, in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
(1)
Pri določitvi konkretnih delavcev, ki naj bi bili trajni presežek, in pri izbiri ukrepov se morajo v vseh primerih upoštevati kriteriji, sprejeti pri delodajalcu. V primeru, če delodajalec nima določenih kriterijev, mora upoštevati kriterije iz priloge 1.
(2)
Pri določanju delavcev, ki bodo trajni presežek, in pri izbiri ukrepov se uporabljajo isti kriteriji, kot so navedeni v 22. členu.
(3)
Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
34. člen
Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev
(1)
Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih delovnih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
(2)
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži pomirjanja, je program dokončen.
(3)
Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen, in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
(4)
Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
(5)
Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.
(6)
Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
(7)
Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
36. člen
Delovni čas, krajši od polnega
(1)
Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(2)
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(3)
Delovni čas, krajši od polnega, se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe, sklenjene pri delodajalcu, ali splošnega akta delodajalca.
38. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1)
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke 2 dni
– rojstva otroka 1 dan
– poroke otroka 1 dan
– smrti zakonca, otrok, staršev, posvojencev 3 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev 1 dan
– selitve delavca v interesu delodajalca 2 dni
– selitve delavca oziroma njegove družine 1 dan
– elementarne nesreče do 5 dni.
(2)
Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3)
Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4)
Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5)
Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6)
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške.
(7)
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
(8)
Odsotnost z dela brez nadomestila odobri poslovodni delavec, ki določi tudi višino in način kritja prispevkov za socialno varnost glede na posamezni primer. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravic do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.