Uredba o ekonomskih conah

1211. Uredba o ekonomskih conah

Na podlagi 32. člena zakona o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 45/98 in 97/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o ekonomskih conah

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba ureja postopek za pridobitev in spremembo soglasja Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena zakona o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 45/98 in 97/01 – v nadaljnjem besedilu: zakona), postopek za pridobitev in spremembo odločbe Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Carinska uprava) iz 10. člena zakona ter način in postopek uveljavljanja in odobritve davčnih ugodnosti iz 20. člena zakona, kakor tudi podrobnejše predpise o izvajanju carinskega nadzora nad blagom v ekonomski coni in podrobnejše predpise o izvajanju davčnega nadzora nad izvajanjem aktivnosti, ki so povezane z dodelitvijo davčnih ugodnosti kot državne pomoči, ter način in postopek v primeru vrnitve preveč pridobljene državne pomoči.

II. USTANOVITEV EKONOMSKE CONE

a) Soglasje vlade

2. člen

(vložnik zahtevka za ustanovitev ekonomske cone)

Domača pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: vložnik) lahko predlaga, da se del carinskega območja določi kot ekonomska cona.

3. člen

(zahtevek)

(1)

Podatki, ki jih mora v skladu s 7. členom zakona vsebovati pisni zahtevek za pridobitev soglasja vlade, morajo biti tako natančni, da omogočajo odločitev o ekonomski utemeljenosti ustanovitve ekonomske cone in o možnostih za izvajanje carinskega nadzora nad poslovanjem ekonomske cone.

(2)

Če v zvezi z dejavnostmi, katerih opravljanje se predlaga v zahtevku, drugi predpisi zahtevajo, da morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, se zahtevku priložijo tudi dokazila o izpolnjevanju teh pogojev.

4. člen

(vložitev zahtevka in njegovo formalno preverjanje)

(1)

Zahtevek iz prejšnjega člena vložnik skupaj s potrebno dokumentacijo vloži pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo.

(2)

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, preveri, ali je zahtevek popoln. Če zahtevek ni popoln, zahteva od vložnika zahtevka, da ga dopolni, če pa je popoln, ga nemudoma pošlje v mnenje ministrstvu, pristojnemu za finance ter Carinski upravi. Po potrebi se za mnenje lahko zaprosijo tudi druga ministrstva in službe.

5. člen

(predlog sklepa o soglasju vlade)

(1)

Vlada sprejme sklep na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, pripravljenega na podlagi:

1.

popolnega zahtevka vložnika,

2.

mnenja organov iz drugega odstavka prejšnjega člena,

3.

ocene o gospodarski utemeljenosti ustanovitve ekonomske cone z vidika gospodarskega razvoja države ter

4.

skladnosti dejavnosti, ki naj bi se opravljala v ekonomski coni, s prostorsko dokumentacijo.

(2)

Predlog iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 7. člena zakona, pogoje, pod katerimi se dovoli ustanovitev ekonomske cone, kakor tudi pogoje, ki jih mora ustanovitelj cone zagotoviti za delo carinske službe.

6. člen

(sprememba soglasja vlade)

(1)

Zahtevek za spremembo soglasja vlade se obravnava v skladu s 3. do 5. členom te uredbe.

(2)

Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena mora predlog sklepa o spremembi soglasja vlade vsebovati podatke o spremembi soglasja vlade, pogoje, pod katerimi se dovoli zahtevana sprememba ekonomske cone, ter dodatne ali spremenjene pogoje, ki jih mora ustanovitelj cone zagotoviti za delo carinske službe.

b) Odločba Carinske uprave

7. člen

(odločba Carinske uprave)

(1)

V zvezi z izdajo odločbe iz 10. oziroma 12. člena zakona direktor Carinske uprave določi komisijo, ki opravi pregled objektov za zagotavljanje izvajanja carinskega nadzora v ekonomski coni in izda zapisnik iz tretjega odstavka 10. člena zakona.

(2)

Predsednik komisije iz prejšnjega odstavka pisno obvesti ustanovitelja cone o datumu nameravanega pregleda.

8. člen

(sprememba odločbe Carinske uprave)

(1)

Če ustanovitelj cone zahteva spremembo odločbe v skladu s prvim ali četrtim odstavkom 12. člena zakona, Carinska uprava izda odločbo na podlagi preverjanja dejanskega stanja, ki ga izpelje komisija v skladu z 10. členom zakona in prejšnjim členom te uredbe.

(2)

Če Carinska uprava izda odločbo, s katero spremeni prej izdano odločbo iz 10. člena zakona po uradni dolžnosti, ustanovitev posebne komisije za ugotovitev dejanskega stanja ni potrebna.

(3)

V roku, ki je naveden v odločbi iz četrtega odstavka 12. člena zakona, v katerem mora ustanovitelj predložiti dokazila o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti, se blago, ki se na dan vročitve odločbe že nahaja pri uporabniku v ekonomski coni, obravnava v skladu s predpisi o poslovanju v ekonomski coni. Blago, ki je vneseno v ekonomsko cono po tem dnevu, pa se obravnava kot blago, ki je vneseno ali ponovno vneseno na preostalo carinsko območje.

(4)

Če ustanovitelj v roku, ki je naveden v odločbi iz četrtega odstavka 12. člena zakona, ne predloži dokazila o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti, izda Carinska uprava novo odločbo, s katero ugotovi, da ekonomska cona ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje carinskega nadzora oziroma pogojev za delo carinske službe.

(5)

Če Carinska uprava izda odločbo iz prejšnjega odstavka, postopajo ustanovitelj, uporabniki in davčni organi v skladu z 19. členom te uredbe.

III. POSLOVANJE EKONOMSKE CONE

a) Predhodna odobritev evidenc

9. člen

(predhodna odobritev evidenc)

(1)

Vsak uporabnik ekonomske cone mora pristojnemu carinskemu organu pred začetkom dela predložiti v odobritev način in obliko vodenja evidenc iz 30. člena zakona.

(2)

Carinski organ odobri evidence v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona.

(3)

Uporabnik ekonomske cone ne sme začeti z delom pred prejemom odločbe o odobritvi evidenc.

b) Uveljavljanje ugodnosti na davčnem področju

10. člen

(način uveljavljanja davčnih ugodnosti)

(1)

Uporabnik ekonomske cone vloži pri davčnem organu pisni zahtevek za pridobitev davčnih ugodnosti po 20. členu zakona.

(2)

Uporabnik ekonomske cone, ki mu je bila z odločbo davčnega organa dodeljena davčna ugodnost, to ugodnost upošteva pri obračunu davka od dobička pravnih oseb oziroma davka, ki nadomesti ta davek.

(3)

Uporabnik ekonomske cone pri zmanjšanju davčne osnove za znesek dodeljene davčne ugodnosti, zmanjšuje davčno osnovo, vendar največ v višini davčne osnove.

(4)

Uporabnik ekonomske cone, ki uveljavlja davčne ugodnosti po zakonu, mora v obrazcu za obračun davka od dobička pravnih oseb izpolniti oznake in zaporedne številke s podatki, ki so povezani z dodelitvijo te davčne ugodnosti.

11. člen

(odločba davčnega organa)

(1)

Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčne ugodnosti na podlagi odločbe o uveljavljanju davčnih ugodnost (v nadaljnjem besedilu: odločba davčnega organa).

(2)

Odločbo davčnega organa izdaja davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dobička pravnih oseb.

(3)

Odločba davčnega organa se izdaja posebej za vsako davčno leto, določeno z zakonom, ki ureja obdavčevanje dobička pravnih oseb.

(4)

Odločba davčnega organa se lahko izda tudi za del leta uporabnikom ekonomske cone, ki začnejo z delom v ekonomski coni med letom.

12. člen

(vsebina odločbe)

V odločbi davčni organ odloči o davčnih ugodnostih za tisto leto, za katero je bil vložen zahtevek.

13. člen

(začasna in glavna odločba)

(1)

Davčni organ, pri katerem je vložen zahtevek v skladu z 10. členom te uredbe, izda uporabniku začasno odločbo davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: začasna odločba).

(2)

Odločbo iz prvega odstavka tega člena mora davčni organ nadomestiti z glavno odločbo (v nadaljnjem besedilu: glavna odločba).