Zakon o obrambi (ZObr)

2980. Zakon o obrambi

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o obrambi

Razglašam zakon o obrambi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1994.

Št. 012-01/94-167

Ljubljana, dne 28. decembra 1994

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O OBRAMBI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države.

2. člen

(namen obrambe)

Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in z aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb.

3. člen

(obrambni sistem)

(1)

Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba.

(2)

Vojaško obrambo izvajajo samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb, obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).

(3)

Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.

(4)

Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto.

(5)

Obrambne zadeve so v državni pristojnosti.

4. člen

(spoštovanje mednarodnega vojnega prava)

Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

5. člen

(pomen pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska samostojno ali skupaj z zavezniškimi vojskami.

2.

Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov in državljank (v nadaljnjem besedilu: državljanov), s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju.

3.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja.

4.

Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. Povečano nevarnost napada na državo oziroma neposredno vojno nevarnost lahko predstavlja tudi nevarnost oboroženega napada ali oborožen napad na državo ali države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb.

5.

Vojno stanje se razglasi ob vojaškem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo. Vojno stanje se lahko razglasi tudi ob oboroženem napadu na Republiko Slovenijo ali na državo oziroma države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Za oborožen napad v skladu s tem zakonom se šteje tudi napad s sredstvi in na način, ki daje Republiki Sloveniji, napadeni zavezniški državi ali državam pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe v skladu z ustanovno listino Organizacije združenih narodov.

6.

Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje.

6.a

Pripravljenost Slovenske vojske je stanje, ki odraža njeno sposobnost za izvrševanje z zakonom predpisanih nalog v miru in v vojni.

7.

Slovenska vojska so vojaška poveljstva, enote, zavodi in druge vojaške sestave, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in ki odkrito nosijo orožje.

8.

Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, to so vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: vojaške osebe) ter civilne osebe, ki delajo v vojski, vendar civilne osebe ne opravljajo vojaške službe.

9.

Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo.

10.

Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske.

11.

Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. Pripadniki rezervne sestave so tudi državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi.

12.

Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev.

13.

Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter v drugih državnih organih.

14.

Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo.

14.a

Delavec po tem zakonu je vojaška oseba, civilna oseba, ki poklicno dela v vojski ali druga oseba, ki poklicno opravlja upravne in strokovno tehnične naloge v ministrstvu (v nadaljnjem besedilu: delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, delavec na obrambnem področju ali delavec).

15.

Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko.

16.

Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje.

17.

Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine.

II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE

6. člen

(vrste obrambnih dolžnosti)

(1)

Pri obrambi države imajo državljani v skladu z ustavo naslednje dolžnosti:

-

vojaško dolžnost, ki jo uresničujejo v Slovenski vojski in v enotah za zveze;

-

delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe;

-

materialno dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe.

(2)

Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v civilni zaščiti ali v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni.

7. člen

(pravica do samoobrambe)

(1)

Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države.

(2)

Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu vojaškemu poveljstvu ali enoti, do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje oznak pripadnosti Slovenski vojski, odkrito nošenje orožja in spoštovanje mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.

(3)

Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb.

8. člen

(vojaška dolžnost)

Vojaško dolžnost ureja poseben zakon.

9. člen

(izvrševanje delovne in materialne dolžnosti)

(1)

Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako odloči Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).

(2)

Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.

10. člen

(delovna dolžnost)

(1)

Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 (moški) oziroma 55 let (ženske) in so zdravstveno sposobni za delo.

(2)

Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do stavke.

(3)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti.

11. člen

(materialna dolžnost)

(1)

Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe.

(2)

Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve.

(3)

Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov, na katerih se izvaja mobilizacija vojske ali vojaške vaje.

(4)

S posebnim zakonom se določi vrsto sredstev, opreme in nepremičnin, za katere pristojna organizacijska enota ministrstva (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči, vodenje evidence, postopek razporejanja in prevzema sredstev, način določanja nadomestila za uporabo sredstev ter način ugotavljanja škode in izplačevanja odškodnin na sredstvih, za katere je naložena materialna dolžnost.

12. člen

(razporejanje)

(1)

K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

(2)

Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost.

(3)

Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost.

(4)

Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti.

13. člen

(dolžnost usposabljanja)

Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi.

14. člen

(dolžnost varovanja tajnih obrambnih podatkov)

(1)

Kdor se pri opravljanju obrambnih dolžnosti, pri delu ali kako drugače seznani s tajnimi obrambnimi podatki, jih je dolžan varovati v skladu s predpisi, ki urejajo določanje, varovanje in dostop do tajnih podatkov državnih organov in varovanje tajnih obrambnih podatkov.

(2)

Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanja dolžnosti. Posameznika lahko dolžnosti varovanja obrambnih podatkov, ki so strogo tajni, izjemoma zaradi utemeljenih razlogov odveže vlada, tajnih obrambnih podatkov drugih stopenj tajnosti pa pristojni minister, če z zakonom ni določeno drugače.

(3)

Vlada predpiše, kateri obrambni podatki se ne smejo vnašati v javne publikacije.

(4)

Minister, pristojen za obrambo, predpiše merila za določanje tajnih obrambnih podatkov v skladu z zakonom ter splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje.

15. člen

(dolžnost zglasitve)

(1)

Državljan, ki je zavezan vojaški, delovni ali materialni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma dostaviti materialno sredstvo.

(2)

Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede policija.

16. člen

(omejitev prostega gibanja)

(1)

Poveljnik vojaškega teritorialnega poveljstva oziroma poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote, lahko v vojnem stanju, praviloma v sporazumu s policijo, prepove prosto gibanje na območju, kjer potekajo boji.

(2)

Omejitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.

17. člen

(varstvo pri opravljanju obrambnih dolžnosti)

(1)

Poškodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dolžnosti, se šteje kakor poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih.

(2)

Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta.

(3)

Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, imajo po njem pravico do pokojnine ter pravico do povračila stroškov prevoza in pogrebnih storitev, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma zdravstvenem zavarovanju.

(4)

Osnova za odmero pravic po tem členu je povprečna mesečna plača na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje.

(5)

Stroške za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država, če državljan ni zavarovan na drugi podlagi.

18. člen

(telesna okvara)

(1)

Državljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dolžnosti poškodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % po predpisih o vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomoči.

(2)

Do enkratne denarne pomoči po prejšnjem odstavku je upravičen državljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dolžnosti.

(3)

Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti izgubil življenje.

(4)

Pravic iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče uveljavljati zaradi poškodbe, okvare, bolezni ali smrti, ki je nastala v času dovoljenega ali nedovoljenega odhoda ali odsotnosti z opravljanja obrambne dolžnosti, zaradi delovanja ali aktivnosti, ki ni povezano z obrambno dolžnostjo.

(5)

Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 zajamčenih plač, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena.

19. člen

(odškodninska odgovornost)

(1)

Državljan, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.

(2)

Državljan ali pravna oseba imata pravico do povračila dejanske škode, ki sta jo utrpela zaradi vojaških vaj.

(3)

Državljan, ki je med izvajanjem obrambnih dolžnosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil škodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev.

(4)

Minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše postopek za ugotavljanje škode in izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena.

20. člen

(zbiranje in varstvo osebnih podatkov)

(1)

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke:

1.

o državljanih, ki bodo v tekočem letu dopolnili 17 let starosti, podatke o enotni matični številki, imenu in priimku, datumu in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, zdravstvenem stanju, družinskem stanju, šolski izobrazbi, zaposlitvi in poklicu, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za vojaške dolžnosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter jim določi razpored v vojski;

2.

o državljanih, ki želijo opraviti prostovoljno služenje vojaškega roka, prostovoljno opravljati vojaško službo v rezervni sestavi, delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, poleg podatkov iz prejšnje točke še podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi, zato da se zagotovi izvrševanje njihovih pravic in dolžnosti v skladu s tem zakonom;

3.

o državljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o enotni matični številki, imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivališču, zato da se zagotovi ažurnost priprav civilne obrambe;

4.

o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o enotni matični številki, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju;

5.

o osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dolžnost, podatke o enotni matični številki, imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in delovnem mestu oziroma dolžnosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi ažurnost priprav za izvajanje delovne dolžnosti;

6.

o vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter podatke o enotni matični številki, imenu in priimku ter prebivališču lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemljišč in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb.

(2)

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prejšnjim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in štipendistih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je naložena materialna dolžnost, vodjih priprav civilne obrambe, upravičencih do preskrbnin in razporejenih na delovno dolžnost.

(3)

Upravni organ iz prejšnjega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

21. člen

(posredovanje osebnih podatkov)

(1)

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prejšnjega člena posreduje:

1.

vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je državljan razporejen na podlagi vojaške dolžnosti, oziroma službi, pristojni za izplačilo preskrbnin;

2.

organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je državljan razporejen na podlagi delovne dolžnosti;

3.

vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemljišče ali objekt na podlagi materialne dolžnosti.

(2)

Vojaško poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska družba, zavod in druga organizacija ter služba iz prejšnjega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

22. člen

(zbiranje osebnih podatkov in pravica do vpogleda)

(1)

Organi in službe, ki zbirajo osebne podatke iz 20. člena tega zakona, so jih dolžni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo.

(2)

Upravni organ iz prejšnjega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. člena tega zakona le, če jih ni mogoče pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov.

(3)

Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

(4)

Upravni organ iz prejšnjega odstavka je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi.

(5)

Osebni podatki iz 20. člena tega zakona se uničijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali.

23. člen

(prijava spremembe osebnih podatkov)

Vojaški obvezniki, državljani ali pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, obvezniki delovne dolžnosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dolžni sporočiti spremembo osebnih podatkov iz 20. člena tega zakona oziroma uničenje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je naložena materialna dolžnost, v 15 dneh po nastanku spremembe.

III. OBRAMBNI UKREPI

1. Ukrepi za pripravljenost

24. člen

(ukrepi za pripravljenost)

(1)

S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod Slovenske vojske in izvajalcev civilne obrambe na delovanje v vojnem stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave civilne zaščite.

(2)

Vlada določa priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost.

(3)

Ob povečanju nevarnosti napada na državo ali v neposredni vojni nevarnosti Vlada predlaga Državnemu zboru uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti Vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, mobilizacijo in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe.

(4)

Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje.

2. Mobilizacija

25. člen

(mobilizacija)

(1)

Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in Civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni.

(2)

Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna.

(3)

O splošni mobilizaciji odloča Državni zbor na predlog Vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odloča predsednik republike na predlog Vlade.

(4)

O mobilizaciji državnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter Civilne zaščite odloča Vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odloča minister.

(5)

Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije.

(6)

Vlada podrobneje uredi postopek in način izvajanja mobilizacije.

26. člen

(kurirska služba)

(1)

Ministrstvo organizira in ureja kurirsko službo za izvajanje mobilizacije.

(2)

Kurirska služba se praviloma popolnjuje z vojaškimi obvezniki, ki so izenačeni s položajem pripadnikov enot za zveze.

(3)

Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije.

27. člen

(odgovornost za izvedbo mobilizacije)

Za izvedbo mobilizacije so odgovorni minister, vojaški poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki Civilne zaščite.

3. Obrambne potrebe

28. člen

(prostorski akti in infrastrukturni objekti)

(1)

V državnih, občinskih in skupnih prostorskih aktih se mora upoštevati obrambne potrebe in zagotoviti medsebojno usklajenost prostorskih aktov pri določanju teh potreb.

(2)

Pri projektiranju in gradnji železniških prog in objektov na njih, državnih cest in objektov na njih, mednarodnih letališč ter telekomunikacijskih in energetskih povezav ter objektov širšega pomena, se mora upoštevati obrambne potrebe.

(3)

Ministrstvo daje soglasje k prostorskim aktom pred njihovim sprejemom z vidika upoštevanja obrambnih potreb in njihove medsebojne usklajenosti v prostorskih aktih ter soglasja k projektom iz prejšnjega odstavka pred izdajo gradbenega dovoljenja.

(4)

Vlada določi vrsto obrambnih potreb, ki jih je treba upoštevati v prostorskih aktih ter pri projektiranju in gradnji objektov. Vlada podrobneje določi tudi vrsto objektov, pri katerih se mora upoštevati obrambne potrebe.

29. člen

(obrambni objekti in okoliši)

(1)

Vlada določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.

(2)

Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo ter varnostni pas ali območje, ki je potrebno za varno uporabo takega objekta. Kot okoliš posebnega pomena za obrambo se lahko določi tudi območje, predvideno za razmestitev vojske.

(3)

Ministrstvo daje soglasje k prometu z zemljišči v okoliših iz tega člena, če obrambni interes ni zavarovan z drugimi predpisi ter soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh okoliših in objektih, posebnega pomena za obrambo.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v načrtih uporabe vojske lahko določijo pomembni energetski, transportni, proizvodni, telekomunikacijski in drugi podobni objekti ter sedeži organov oblasti na ravni države, kot objekti, pomembni za obrambo države. Njihovo varovanje, vključno z zračnim prostorom nad temi objekti, obalo in pripadajočim akvatorijem pred temi objekti, izvaja tudi vojska v skladu z načrti in po predhodni odobritvi vlade.

(5)

Zračni prostor države nadzoruje in varuje vojska v skladu z načrti, predpisi in mednarodnimi pogodbami.

30. člen

(dela posebnega pomena za obrambo)

Minister določi dela v vojaških poveljstvih, enotah ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje.

31. člen

(aerosnemanje in raziskave)

(1)

Aerosnemanja za izdelavo kartografskih publikacij lahko opravljajo le pravne osebe, ki jih pooblasti Vlada.

(2)

Tuje fizične in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost.

4. Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe

32. člen

(obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge)

(1)

Obveščevalne in protiobveščevalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese države oziroma varovanje takih podatkov, zlasti pa:

-

ugotavljanje in ocenjevanje vojaških in politično varnostnih razmer ter vojaških zmogljivosti izven države, ki so posebnega pomena za varnost države;

-

zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na območjih, kjer med izvrševanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, oziroma pri opravljanju vojaške službe delujejo tudi pripadniki Slovenske vojske;

-

odkrivanje in preprečevanje dejavnosti obveščevalnih služb vojaških organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo.

(2)

Varnostne naloge na obrambnem področju so:

-

odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki jih uporablja ministrstvo in Slovenska vojska v državi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali opreme;

-

preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom;

-

proučevanje in predlaganje rešitev za fizično in tehnično varovanje;

-

operativno varovanje določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo;

-

varnostno preverjanje oseb v skladu s predpisi;

-

usmerjanje dela vojaške policije pri opravljanju določenih varnostnih nalog v skladu s tem zakonom.

(3)

Obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge na obrambnem področju opravlja obveščevalno varnostna služba ministrstva.

(4)

Elektronsko spremljanje mednarodnih sistemov zvez, pomembnih za obrambne interese države, opravljajo za obveščevalno varnostno službo ministrstva in druge potrebe, enote za elektronsko bojevanje Slovenske vojske.

(5)

Ne glede na tretji odstavek tega člena, štabni varnostni organi Slovenske vojske izvajajo preventivne naloge protiobveščevalne zaščite poveljstev, enot in zavodov vojske, štabno varnostne naloge ter usmerjajo in vodijo delo vojaške policije, razen pri preiskovanju kaznivih dejanj v skladu s tem zakonom, ki je v pristojnosti obveščevalno varnostne službe ministrstva. Štabni varnostni organ generalštaba strokovno vodi in usmerja delovanje podrejenih štabnih varnostnih organov ter sodeluje z obveščevalno varnostno službo ministrstva.

33. člen

(obveščevalno varnostna služba)

(1)

Obveščevalno varnostna služba iz prejšnjega člena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima lahko svoje izpostave v Slovenski vojski.

(2)

Podatki in informacije, zbrane pri opravljanju obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja ministra, načelnika generalštaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade druge organe.

(3)

Če pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena obveščevalno varnostna služba ministrstva ali vojaška policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odlašanja obvesti policijo in ji zadevo preda v nadaljnji postopek.

(4)

Če policija ali Slovenska obveščevalno varnostna agencija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vojaška oseba izvršila, izvršuje ali bo izvršila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, o tem brez odlašanja obvesti obveščevalno varnostno službo ministrstva. Če policija vojaško osebo zaloti pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obveščevalno varnostna služba ministrstva, ali če pri kaznivem dejanju zaloti vojaškega obveznika, ki služi vojaški rok, ga pridrži do prihoda vojaške policije.

(5)

Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, policijo in Slovensko obveščevalno varnostno agencijo in z njimi izmenjuje obveščevalne informacije. Obveščevalno varnostna služba ministrstva lahko izmenjuje obveščevalne informacije s tujimi vojaškimi obveščevalnimi in varnostnimi službami po predhodnem soglasju ministra.

(6)

Minister določi pravila za izvajanje nalog obveščevalno varnostne službe po predhodnem soglasju vlade.

34. člen

(pooblastila)

(1)

Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona in ki jih določi minister, imajo pooblastila, kot jih zakon določa za delavce Slovenske obveščevalno varnostne agencije. Pooblaščeni delavci zbirajo obveščevalne podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na način, predpisan za Slovensko obveščevalno varnostno agencijo.

(2)

Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo v skladu s tem zakonom pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v ministrstvu in Slovenski vojski pooblastila, kot jih zakon določa za policijo. Delavci varnostno obveščevalne službe ministrstva, ki opravljajo varnostne naloge, ne morejo imeti tudi pooblastil iz prejšnjega odstavka.

(3)

Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nalog uporabijo s predpisi dovoljene posebne ukrepe po postopku, pod pogoji ter v obsegu, kot je to z zakonom določeno za policijo.

(4)

Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pooblastila, določena s tem zakonom, če predhodno uspešno opravijo usposabljanje po programu, ki ga predpiše minister. Delavec je dolžan vsaka tri leta opraviti preizkus usposobljenosti, ki ga predpiše minister. Delavec, ki preizkusa ne opravi uspešno, izgubi vsa pooblastila za delo v obveščevalno varnostni službi ministrstva in se prerazporedi na delo, ki ustreza njegovi izobrazbi oziroma na drugo dolžnost.

(5)

Pooblaščeni delavci, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge, se pri izvrševanju nalog praviloma izkazujejo s službeno izkaznico. Delavci obveščevalno varnostne službe, ki so razporejeni v vojno organizacijo službe, lahko pooblastila, določena s tem zakonom, uporabljajo le, kadar so vpoklicani in kadar opravljajo službo.

(6)

Pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe se v zvezi z delom v službi v postopkih pred sodišči in upravnimi organi lahko izkazujejo s službeno izkaznico.

(7)

Delavci obveščevalno varnostne službe imajo pravico nositi službeno orožje.

(8)

Pri določanju in izvrševanju pooblastil iz tega člena ima minister pristojnosti, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma generalnemu direktorju policije in predstojniku Slovenske obveščevalno varnostne agencije.

35. člen

(varnostno preverjanje oseb)

(1)

Varnostno preverjanje oseb, kot posebna oblika zbiranja osebnih in drugih podatkov, se izvaja zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja:

1.

ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delovno razmerje brez predhodne javne objave, ali na katerih se opravljajo upravne in strokovne zadeve na področju obrambe;

2.

ogrožanja oseb, del in dolžnosti v vojaških poveljstvih, enotah in ministrstvu, ki so določena kot posebnega pomena za obrambo;

3.

ogrožanja vojaških poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo.

(2)

Varnostno preverjanje se opravi tudi zaradi preprečevanja ogrožanja opravljanja vojaške službe na dolžnostih podčastnikov in častnikov ter za opravljanje vojaških dolžnosti v diverzantskih in gardnih enotah ter enotah vojaške policije. Varnostno preverjanje se opravi v skladu s to določbo tudi za vojaške obveznike, ki se bodo usposobili ali razporedili na navedene dolžnosti ter osebe, ki želijo poklicno opravljati vojaško službo.

(3)

Varnostno preverjanje iz 3. točke prvega in drugega odstavka tega člena obsega poleg osebnih podatkov tudi preverbo podatkov o ožjih družinskih članih, prejšnjih delodajalcih in predkaznovanosti.

(4)

Varnostno preverjanje iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena in varnostno preverjanje za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, obsega preverbo podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Varnostno preverjanje po tem in prejšnjem odstavku se opravi po predhodni privolitvi osebe, za katero se varnostno preverjanje zahteva.

(5)

Varnostno preverjanje oseb po tem členu in predpisih za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov na obrambnem področju, lahko opravljajo samo delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki imajo pooblastila iz drugega odstavka 34. člena tega zakona.

(6)

Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, ne more začeti delati oziroma nadaljevati z delom na določenem delovnem mestu oziroma dolžnosti in ji delovno razmerje v ministrstvu preneha z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Če gre za pripadnika vojne sestave, mu preneha razpored na določeni dolžnosti v vojni sestavi. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje del ali dolžnosti, ki jih opravlja oziroma želi opravljati.

(7)

Kadar pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva zbirajo podatke zaradi varnostnega preverjanja oseb v skladu s tem zakonom ter predpisi za pridobitev dovoljenj za dostop do tajnih podatkov na obrambnem področju iz obstoječih zbirk podatkov, so jih organi, službe in druge organizacije, ki te podatke zbirajo, dolžni posredovati obveščevalno varnostni službi ministrstva na njeno pisno zahtevo. Če teh podatkov ni v obstoječih zbirkah, jih pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva zberejo neposredno.

(8)

Kadar obveščevalno varnostna služba zbira osebne in druge podatke v skladu s tem zakonom, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev nalog obveščevalno varnostne službe.

(9)

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko na zahtevo ministra državni organi in organizacije z javnimi pooblastili seznanijo osebo, na katero se osebni podatki nanašajo, šele po preteku petih let od posredovanja podatkov obveščevalno varnostni službi.

36. člen

(zbirke podatkov)

(1)

Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog iz svoje pristojnosti pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je predpisan za policijo in Slovensko obveščevalno varnostno agencijo.

(2)

Obveščevalno varnostna služba vodi v skladu s svojimi pristojnostmi tudi druge evidence in zbirke podatkov pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je predpisan za policijo in Slovensko obveščevalno varnostno agencijo.

IV. SLOVENSKA VOJSKA

1. Naloge in organizacija

37. člen

(naloge vojske)

(1)

Naloge Slovenske vojske so:

-

izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe;

-

zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;

-

ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo;

-

ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju;

-

izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.

(2)

Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za politično ali strankarsko dejavnost ali namen.

(3)

O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča Vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma načelnik generalštaba po pooblastilu ministra.

(4)

Slovenska vojska lahko sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade. Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil.

37.a člen

(izjemna pooblastila vojske)

(1)

Če to zahtevajo varnostne razmere, lahko Državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, izjemoma, pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade iz četrtega odstavka prejšnjega člena, izvajajo tudi naslednja pooblastila:

1.

opozarjajo;

2.

napotujejo;

3.

začasno omejujejo gibanje oseb;

4.

sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

(2)

Pooblastila iz prejšnjega odstavka izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste.

(3)

O opravljenih pooblastilih iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo policijo.

(4)

Državni zbor v aktu iz prvega odstavka tega člena določi rok, v katerem lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz prvega odstavka tega člena, in ki sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece. Obdobje iz prejšnjega stavka se lahko pod istimi pogoji ponovno podaljša.

38. člen

(sestav vojske)

(1)

Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo.

(2)

Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko, in materialna sredstva iz popisa.

(3)

Vojna sestava se organizira in pripravlja v miru.

39. člen

(organizacija poveljstev)

(1)

Slovensko vojsko sestavljajo generalštab, kot organ v sestavi ministrstva, ter njemu podrejena poveljstva, enote in zavodi.

(2)

Generalštab je najvišji vojaški strokovni organ za poveljevanje z vojsko. Opravlja vojaške strokovne naloge, ki se nanašajo na razvoj, načrtovanje, organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske.

(3)

Operativno poveljstvo se organizira za poveljevanje z združenimi taktičnimi in taktičnimi enotami ter vojaškimi teritorialnimi poveljstvi.

(4)

Vojaško teritorialno poveljstvo se organizira za poveljevanje z dopolnilnimi silami na določenem območju državnega ozemlja ter za sodelovanje z nosilci civilne obrambe.

(5)

Območje odgovornosti operativnega in vojaškega teritorialnega poveljstva določi minister na predlog načelnika generalštaba.

(6)

Zavodi se praviloma organizirajo za izvajanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter za opravljanje drugih nebojnih vojaških nalog.

(7)

Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja vojske.

40. člen

(organizacija vojske)

(1)

Glede na namen je Slovenska vojska sestavljena iz sil za posredovanje, glavnih in dopolnilnih sil.

(2)

Sile za posredovanje sestavljajo enote, namenjene za delovanje na območju celotne države ter usposobljene in opremljene za izvajanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.

(3)

Glavne sile sestavljajo združene taktične in taktične enote, namenjene in opremljene za delovanje na območju celotne države in izven nje ter za izvajanje vseh oblik in sestavin bojevanja.

(4)

Dopolnilne sile sestavljajo enote, organizirane po teritorialnem načelu. Namenjene so za bojni nadzor ozemlja, bojno zavarovanje objektov posebnega pomena za obrambo, oviranje, logistično oskrbo in druge naloge. Določene enote dopolnilnih sil zagotavljajo sprejem, nastanitev in po potrebi logistično podporo zavezniških sil.

(5)

Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa rodove: pehoto, oklepne enote, letalstvo, pomorstvo, artilerijo, zračno obrambo, inženirstvo, radiološko, kemično in biološko obrambo ter zveze.

(6)

V vojski so prištabna služba, služba informatike, vojaška zdravstvena služba, intendantska, tehnična in prometna služba ter vojaška policija.

(7)

Materialne, zdravstvene in druge zaledne potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe.

(8)

Minister določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov.

41. člen

(zastave, himna in oznake v vojski)

(1)

Slovenska vojska ima svojo zastavo in himno.

(2)

Bojno zastavo in svečano pesem imajo lahko tudi vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, brigade, samostojni bataljoni in njim enake ali višje enote.

(3)

Himno, obliko zastav ter oznako pripadnosti Slovenski vojski določi Vlada, druge oznake v Slovenski vojski pa minister.

(4)

Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski.

2. Vodenje in poveljevanje

42. člen

(vodenje vojske)

(1)

Minister preko Generalštaba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvršujejo načelnik Generalštaba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih.

(2)

Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto oborožitve in druge vojaške opreme, ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske.

(3)

Minister po predhodnem mnenju predsednika republike določa Generalštabu praviloma letne usmeritve za načrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske.

43. člen

(poveljevanje)

(1)

Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik republike.

(2)

Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika Generalštaba in drugih poveljnikov.

(3)

Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij.

(4)

Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena.

(5)

Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča.

(6)

Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje.

(7)

Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo.

(8)

Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe mednarodnega vojnega prava.

(9)

Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje določi pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, protokolarnih zadev, straže ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni.

44. člen

(odgovornost poveljnikov)

(1)

Načelnik Generalštaba je odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski.

(2)

Poveljnik operativnega poveljstva je odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov.

(3)

Poveljnik vojaškega teritorialnega poveljstva je odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov.

(4)

Poveljniki enot in zavodov so odgovorni za pripravljenost, delo in uporabo svojih enot oziroma zavodov.

45. člen

(imenovanje poveljnikov)

(1)

Načelnika generalštaba imenuje vlada na predlog ministra.

(2)

Poveljnike in namestnike poveljnikov operativnih in vojaških teritorialnih poveljstev, samostojnih bataljonov, njim enakih ali višjih enot, imenuje minister na predlog načelnika generalštaba. Druge poveljnike in njihove namestnike imenuje načelnik generalštaba. Za imenovanje drugih poveljnikov in namestnikov lahko načelnik generalštaba pooblasti podrejene poveljnike.

(3)

Vojaške osebe na formacijske dolžnosti z zahtevanim činom brigadirja, njim enakim in višjim činom, imenuje minister na predlog načelnika generalštaba. Imenovanja na druge dolžnosti so v pristojnosti načelnika generalštaba oziroma podrejenih poveljnikov, ki jih pooblasti načelnik generalštaba.

(4)

Pristojnost za imenovanje, določena v tem členu, obsega tudi pristojnost za razrešitev.

(5)

Zoper akt o imenovanju oziroma razrešitvi iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko vojaška oseba vloži ugovor po službeni poti. Ugovor ne zadrži izvršitve akta.

(6)

Poveljnike, vključno z načelnikom generalštaba, namestnike poveljnikov in druge pripadnike stalne sestave vojske se imenuje in razrešuje na formacijsko dolžnost v skladu s tem zakonom brez interne in javne objave na podlagi službenih potreb, določenih s tem zakonom. Določbe tega zakona o imenovanju in razreševanju na poveljniške in druge formacijske dolžnosti se smiselno uporabljajo tudi za imenovanje in razreševanje na formacijske dolžnosti, ki jih opravljajo vojaški uslužbenci.

46. člen

(akti vodenja in poveljevanja)

(1)

Vodenje vojske se izvaja s predpisi in akti vodenja, kot so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila, ki jih izdaja minister, razen pravil službe, ki jih izdaja Vlada.

(2)

Poveljevanje v vojski se izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odločitve, načrti, ukazi ali povelja.

(3)

Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nanašajo.

(4)

Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno.

3. Vojaška služba

47. člen

(opravljanje vojaške službe)

(1)

Vojaško službo opravljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki, ki so na služenju vojaškega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo.

(2)

Vojaško službo opravljajo tudi pripadniki rezervne sestave, ki so sklenili z ministrstvom pogodbo o službi v rezervni sestavi v času usposabljanja, opravljanja nalog, ki so nujne za zagotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske in opravljanja vojaške službe. Pogodbo sklenejo na podlagi prostovoljne odločitve za najmanj eno leto službe v rezervni sestavi. Pripadniki rezervne sestave so se med trajanjem pogodbe dolžni odzvati na vpoklic na usposabljanje, na opravljanje nalog, ki so nujne za zagotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske, na opravljanje vojaške službe in na druge obveznosti v povezavi z usposabljanjem in opravljanjem vojaške službe. Za pripadnike rezervne sestave se temeljno vojaško strokovno usposabljanje izvede po programu, ki je lahko krajši od treh mesecev. Za čas trajanja pogodbe pripada pripadnikom rezervne sestave plačilo za pripravljenost, med vojaško službo pa plačilo za opravljanje vojaške službe. V času usposabljanja, opravljanja nalog, ki so nujne za zagotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske in opravljanja drugih obveznosti v povezavi z usposabljanjem in opravljanjem vojaške službe, imajo pripadniki rezervne sestave pravice in obveznosti po tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisih. Med opravljanjem vojaške službe imajo pripadniki rezervne sestave pravice in obveznosti kot pripadniki stalne sestave, razen prepovedi članstva v političnih strankah iz tretje alineje tretjega odstavka 88. člena tega zakona. Po opravljeni vojaški službi se pripadniki rezervne sestave lahko najkasneje v petih dneh vrnejo na prejšnje delo in delodajalci so jih dolžni sprejeti. Delodajalci pripadnikov rezervne sestave zaradi službe v rezervni sestavi ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.

(3)

Minister lahko določi, da se opravljanje določenih del v Slovenski vojski ne šteje za vojaško službo ter da se vojaška služba lahko opravlja tudi na določenih delovnih mestih oziroma delih v ministrstvu ali v drugih državnih organih. Delovna mesta, na katerih se opravlja vojaška služba, se popolnjujejo z vojaškimi osebami, ki imajo v času opravljanja vojaške službe na teh delih pravice in dolžnosti kot druge vojaške osebe v stalni sestavi vojske, podrejene pa so vodji organizacijske enote ali organa, v katerem je tako delovno mesto. Ta določba se smiselno uporablja tudi za inšpektorje za obrambo.

(4)

Minister določi pravice in obveznosti delavcev na delovnih mestih ali delih iz prejšnjega odstavka.

(5)

Vlada uredi pogoje in način opravljanja službe v rezervni sestavi iz drugega odstavka tega člena ter višino plačila za pripravljenost in opravljanje vojaške službe.

48. člen

(vojaške osebe)

(1)

Kdor opravlja vojaško službo je vojaška oseba in je podrejen vojaški disciplini.

(2)

Pripadnik stalne sestave postane vojaška oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja vojaška služba, in preneha biti vojaška oseba, ko preneha opravljati tako delo.

(3)

Vojaški obveznik, ki je na služenju vojaškega roka, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz vojaške enote ali zavoda.

(4)

Vojaški obveznik, pripadnik rezervne sestave, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz enote ali zavoda.

48.a člen

(vojaška služba izven države)

(1)

Vojaške in civilne osebe v vojski, vojaške in civilne osebe po pogodbi za določen čas in osebe, ki opravljajo vojaško ali drugo službo v ministrstvu, lahko opravljajo vojaško službo oziroma službo izven države v vojaško diplomatskih predstavništvih, organih mednarodnih organizacij, pri drugih organih ali v skupnih poveljstvih in enotah, zaradi izvrševanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

(2)

Vojaško službo izven države lahko opravljajo tudi pripadniki enot stalne sestave, ki so napotene na opravljanje nalog izven države.

(3)

Vojaško službo oziroma službo izven države iz prvega odstavka tega člena lahko opravljajo v miru tudi pripadniki vojne ali rezervne sestave oziroma civilne osebe, ki sklenejo z ministrstvom pogodbo za določen čas za delo v vojski. V času dela v vojski njihove statusne, delovnopravne in druge zatečene pravice mirujejo in po prenehanju opravljanja vojaške službe oziroma službe se najkasneje v 30 dneh lahko vrnejo na prejšnje delo in delodajalci so jih dolžni sprejeti. Delodajalci ne smejo zaradi opravljanja vojaške službe oziroma službe v vojski takih oseb postavljati v manj ugoden položaj.

(4)

V miru so lahko na usposabljanje izven države napoteni tudi vojaški obvezniki med služenjem vojaškega roka in služenjem v rezervni sestavi, če so razporejeni v enote vojne sestave. Usposabljanje vojaških obveznikov izven države je glede časa, obsega in pravic praviloma izenačeno z uposabljanjem v državi.

(5)

Pripadniki enot Slovenske vojske, ki opravljajo vojaško službo izven države v skladu s tem zakonom, so podrejeni nadrejenim poveljnikom, vojaško službo pa opravljajo v skladu s pravili službe v Slovenski vojski, če z mednarodno pogodbo ali drugim aktom, na podlagi katerega se opravlja vojaška služba izven države, ni določeno drugače.

(6)

Pripadnik Slovenske vojske, zoper katerega se uveljavlja disciplinsko, kazensko ali odškodninsko odgovornost za dejanje, ki je bilo storjeno pri opravljanju nalog vojaške službe izven države ali v zvezi z njo, je disciplinsko, kazensko in odškodninsko odgovoren po tem zakonu in v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.

(7)

Določbi petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za civilne osebe, pripadnike Slovenske vojske, med opravljanjem službe izven države.

48.b člen

(začasne skupine ali enote)

(1)

Vojaška služba iz prejšnjega člena se lahko opravlja tudi v začasnih skupinah ali enotah stalne sestave Slovenske vojske.

(2)

Začasno skupino ali enoto iz prejšnjega odstavka imenuje minister na predlog načelnika generalštaba in v skladu z odločitvijo vlade, če je vlada odločila o opravljanju vojaške službe izven države.

(3)

Poveljniku začasne skupine ali enote so podrejene vse vojaške in civilne osebe v začasni skupini oziroma enoti v času priprav in ves čas opravljanja službe izven države v skladu s tem zakonom in pravili službe v Slovenski vojski.

(4)

Poveljnik začasne skupine ali enote je med opravljanjem nalog izven države dolžan izvrševati odločitve nadrejenih poveljstev oziroma pristojnih organov mednarodnih organizacij in odločitve vlade. Če sta odločitvi pristojnega organa mednarodne organizacije in vlade v nasprotju, je poveljnik dolžan izvršiti odločitev vlade.

(5)

Pripadniki začasne skupine ali enote so v času opravljanja službe izven države disciplinsko, kazensko in odškodninsko odgovorni v skladu s tem zakonom.

48.c člen

(vojaška obramba izven države)

(1)

Ob povečani nevarnosti napada oziroma neposredni vojni nevarnosti, v vojnem ali izrednem stanju v skladu s tem zakonom, odločitvami Državnega zbora in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami, vojaško službo izven države opravljajo poleg pripadnikov stalne sestave tudi pripadniki vojne sestave, ki so odslužili vojaški rok in so razporejeni v enote, poslane na opravljanje vojaške službe izven države.

(2)

Enote iz prejšnjega odstavka izvršujejo odločitve skupnih poveljstev v skladu z mednarodnimi pogodbami. Statusne in druge pravice, odgovornosti in obveznosti pripadnikov teh enot se izvršujejo po tem zakonu, na njegovi podlagi izdanih predpisih in pravilih službe v Slovenski vojski, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.

49. člen

(prisega)

(1)

Kdor prvič nastopi vojaško službo, mora dati prisego.

(2)

Prisega se glasi:

"Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi."

50. člen

(pooblastila in prepovedi)

(1)

Vojaška oseba med opravljanjem službe nosi službeno izkaznico ali vojaško knjižico ter uniformo in orožje v skladu s pravili službe.

(2)

Vojaška oseba se v uniformi ne sme udeleževati shodov političnih strank.

(3)

Prepovedano je strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v vojaških objektih, vojaških poveljstvih, enotah in zavodih.

51. člen

(uporaba orožja)

(1)

Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače:

1.

zavarovati življenja moštva, ki ga varuje;

2.

odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;

3.

odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje.

(2)

Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju.

(3)

Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje.

(4)

V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru.

52. člen

(varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do ugovora)

(1)

Vojaška oseba lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če meni, da so ji med vojaško službo njene pravice ali temeljne svoboščine omejene ali kršene.

(2)

Vojaška oseba ima pravico do ugovora zoper prejeto povelje v skladu s pravili službe. Ugovor ne zadrži izvršitve dobljenega povelja, razen v primeru iz osmega odstavka 43. člena tega zakona.

(3)

Vojaška oseba ima med vojaško službo pravico do religiozne duhovne oskrbe. Organizacijo religiozne duhovne oskrbe in način izvrševanja pravice do te oskrbe določi minister.

53. člen

(posebne pravice med vojaško službo)

(1)

Vojaški obvezniki, ki služijo vojaški rok, in pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva, denarnih prejemkov in povračil stroškov, nastalih v zvezi z vojaško službo. Pripadniki stalne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačne nujne zdravstvene pomoči.

(2)

Stroške zdravstvenega varstva in zavarovanja iz prejšnjega odstavka krije država, če vojaškim obveznikom zavarovanje ni zagotovljeno na drugi podlagi.

(3)

Pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo v miru pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada.

(4)

Družinski člani pripadnika vojne sestave Slovenske vojske, ki jih je dolžan preživljati, imajo po razglasitvi vojnega stanja pravico do preskrbnine toliko časa, dokler se pripadnik ne vrne iz vojaške službe. Pogoje in višino preskrbnine določi Vlada.

(5)

Minister predpiše vrsto in obseg pravic iz prvega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje teh pravic, nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in preskrbnin.

54. člen

(priznanja)

(1)

Vojaške osebe so lahko pohvaljene za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe.

(2)

Pohvala oziroma priznanje za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe se lahko podeli tudi osebi, ki ni državljan Republike Slovenije oziroma tujemu organu ali organizaciji.

(3)

Minister lahko pripadniku Slovenske vojske ali delavcu ministrstva za posebne zasluge ali uspehe na obrambnem področju podari hladno ali strelno orožje, ki ga ta lahko nosi ali poseduje v skladu s splošnimi predpisi.

Zakon o obrambi (ZObr)

Časovnica