Uredba o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij

5419. Uredba o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij

Na podlagi tretjega odstavka 181. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo in 88/10) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa postopke za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad varnostjo plovbe, zaščito, preprečevanjem onesnaženja morja in delovnimi razmerami članov posadke na ladji v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 57), zadnjič spremenjeno z Direktivo EU 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 61), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/16/ES).

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

1.

»konvencije« so naslednje konvencije s protokoli in spremembami ter pripadajočimi obveznimi kodeksi v njihovi najnovejši različici:

a)

Mednarodna konvencija o tovornih črtah, 1966 (v nadaljnjem besedilu: konvencija LL66),

b)

Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju, 1974 (v nadaljnjem besedilu: konvencija SOLAS),

c)

Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, in Protokol iz leta 1978 (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL),

d)

Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje pooblastil o nazivih in ladijsko straženje pomorščakov, 1978 (v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW),

e)

Konvencija o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenju na morju, 1972,

f)

Mednarodna konvencija o izmeritvi ladij, 1969,

g)

Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1992;

(h)

Konvencija o delu v pomorstvu, 2006 (v nadaljnjem besedilu: MLC 2006),

(i)

Mednarodna konvencija o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, 2001 (v nadaljnjem besedilu: konvencija AFS 2001),

(j)

Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001 (v nadaljnjem besedilu: konvencija Bunkers 2001);

2.

»pariški memorandum« je Memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ki je bil podpisan v Parizu 26. januarja 1982, s spremembami;

3.

»okvir in postopki prostovoljnega sistema samoocenitve držav članic IMO« pomeni prostovoljno presojo, ki jo Republika Slovenija opravi v skladu z Resolucijo A. 974 (24) (www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/pomorstvo_in_plovba_po_celinskih_vodah/zakonodaja_pomorstvo/), ki jo je sprejela skupščina IMO;

4.

»območje pariškega memoranduma« je območje, na katerem podpisnice tega memoranduma opravljajo inšpekcijske preglede v skladu z njim;

5.

»ladja« je morsko plovilo, za katero velja ena ali več konvencij in ne plove pod zastavo Republike Slovenije;

6.

»stik ladje s pristaniščem« je povezava, do katere pride, ko ladja neposredno sodeluje pri dogajanju, ki vključuje gibanje oseb ali premik blaga ali zagotavljanje pristaniških storitev na ladjo ali z nje;

7.

»ladja na sidrišču« je ladja v vodnem prostoru pristanišča, to je sidrišča, ter ni vezana ob obalo, in vzpostavi stik ladje s pristaniščem;

8.

»pomorski inšpektor« je uradna oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo, izvaja inšpekcijsko nadzorstvo nad predpisi, ki urejajo varnost pomorske plovbe;

9.

»nočni čas« je čas med 22. uro zvečer in 5. uro zjutraj;

10.

»prijava« je informacija ali poročilo katere koli osebe ali organizacije z legitimnim interesom za varnost ladje, vključno z interesom za varnost in zdravje njene posadke, življenjskih in delovnih razmer na ladjah in preprečevanje onesnaževanja;

11.

»zadržanje« je uradna prepoved ladji za izplutje zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki posamezno ali skupaj povzročajo nesposobnost ladje za plovbo;

12.

»ukrep prepovedi vplutja« je odločitev, izdana poveljniku ladje, družbi, odgovorni za ladjo, in državi zastave, s katero se jih uradno obvešča, da bo ladji zavrnjen vstop v vsa pristanišča in sidrišča Skupnosti;

13.

»prepoved opravljanja trgovskih operacij« je uradna prepoved ladji opravljati trgovske operacije zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki bi, posamično ali skupaj, pomenile nevarnost za nadaljevanje opravljanja trgovskih operacij;

14.

»družba« je lastnik ladje ali druga organizacija ali oseba, kot je upravljalec ali zakupnik, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in je ob prevzemu te odgovornosti soglašala s prevzemom vseh dolžnosti in odgovornosti, določenih v Mednarodnem kodeksu o varnem upravljanju ladij (kodeks ISM);

15.

»priznana organizacija« je klasifikacijski zavod ali druga zasebna družba, ki v imenu države zastave opravlja statutarne naloge;

16.

»statutarno spričevalo« je ladijska listina, ki jo v skladu z mednarodnimi konvencijami izda država zastave ali je izdana v njenem imenu v skladu z mednarodnimi konvencijami;

17.

»klasifikacijsko spričevalo« je ladijska listina, ki jo izda priznana organizacija in potrjuje, da ladja izpolnjuje zahteve iz konvencije SOLAS 74, poglavje II – 1, del A – 1, pravilo 3 – 1;

18.

»zbirka podatkov inšpekcijskih pregledov« je informacijski sistem, ki prispeva k izvajanju sistema pomorske inšpekcije v Skupnosti in vsebuje podatke o inšpekcijah, opravljenih v Skupnosti in na območju podpisnic pariškega memoranduma;

19.

»upravljalec pristanišča« je koncesionar ali druga pravna oseba, ki vodi in fizično upravlja pristanišče;

20.

»spričevalo o delu v pomorstvu« je spričevalo iz predpisa 5.1.3 MLC 2006;

21.

»izjava o skladnosti dela v pomorstvu« je izjava iz predpisa 5.1.3 MLC 2006;

22.

»ro-ro potniška ladja« je plovilo, na katero se lahko zapeljejo cestna ali železniška vozila, ki prevažajo več kot 12 potnikov;

23.

»hitro potniško plovilo« je plovilo v skladu s Pravilom X/1 konvencije SOLAS, ki prevaža več kot 12 potnikov;

24.

»linijski prevoz« je zaporedje potovanj ro-ro potniških ladij ali hitrih potniških plovil med dvema ali več istimi pristanišči ali iz istega pristanišča in nazaj brez vmesnih postankov:

a)

v skladu z objavljenim voznim redom ali

b)

so tako redna ali pogosta, da tvorijo prepoznavno sistematično zaporedje.

(2)

Vsa sklicevanja na konvencije, mednarodne kodekse in resolucije, vključno s sklicevanjem na spričevala in druge dokumente, so sklicevanja na konvencije, mednarodne kodekse in resolucije v njihovi najnovejši različici.

3. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta uredba se uporablja za vsako ladjo in njeno posadko, ki pristane v pristaniščih ali sidriščih Republike Slovenije, da bi vzpostavila stik ladje s pristaniščem.

(2)

Ta uredba se uporablja tudi za inšpekcijske preglede ro-ro potniških ladij in hitrih potniških plovil, ki se opravijo izven pristanišča ali stran od sidrišča med linijskim prevozom iz 10.a člena te uredbe.

(3)

Za ladje z bruto tonažo manj kakor 500 pomorski inšpektor uporabi ustrezna določila konvencij. V delu, v katerem določbe konvencij za te ladje ne veljajo, ukrepa tako, da zagotovi, da take ladje ne pomenijo očitne grožnje za varnost, zdravje ali okolje. Pri zagotavljanju teh ukrepov pomorski inšpektor ravna v skladu s Prilogo 1 pariškega memoranduma.

(4)

Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda ladje, ki pluje pod zastavo države, ki ni podpisnica konvencije, pomorski inšpektor ravna tako, da ladja in njena posadka nista deležni ugodnejše obravnave od ladje, ki pluje pod zastavo države, ki je podpisnica konvencije. Na taki ladji pomorski inšpektor opravi podrobnejši inšpekcijski pregled v skladu s postopki, določenimi s pariškim memorandumom.

(5)

Ta uredba ne velja za ribiške ladje, vojaške ladje, vojaške pomožne ladje, lesene ladje enostavne gradnje, javne ladje, ki se uporabljajo v negospodarske namene in jahte, ki se uporabljajo v negospodarske namene.

(6)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, ne smejo znižati splošne ravni varstva pomorščakov v skladu s socialnim pravom Evropske unije na področjih, za katera se uporablja ta uredba, glede na razmere, ki so že prevladujoče v posamezni državi članici. Če pomorski inšpektor pri izvajanju ukrepov iz te uredbe na ladjah, ki plujejo pod zastavo Evropske unije, ugotovi nedvomne kršitve prava Evropske unije, takoj obvesti pristojni organ, da sprejme nadaljnje ukrepe.

4. člen

(letna obveznost inšpekcijskih pregledov)

(1)

Pomorska inšpekcija letno opravi:

a)

inšpekcijske preglede na vseh ladjah iz prednostne skupine I iz točke a) drugega odstavka 8. člena te uredbe, ki pristanejo v pristaniščih in sidriščih Republike Slovenije, in

b)

vsaj toliko inšpekcijskih pregledov letno na ladjah iz »prednostnih skupin I in II« iz točke a) in b) drugega odstavka 8. člena te uredbe, kolikor je sorazmerni delež Republike Slovenije glede na število vseh inšpekcijskih pregledov, ki jih je treba opraviti v Skupnosti in na območju pariškega memoranduma.

(2)

Pomorska inšpekcija, ki ne opravi inšpekcijskih pregledov v skladu s točko a) prejšnjega odstavka, izpolni letno obveznost inšpekcijskih pregledov, če število neopravljenih inšpekcijskih pregledov ne presega:

a)

5% celotnega števila zelo rizičnih ladij iz prednostne skupine I, ki pristajajo v pristaniščih in sidriščih Republike Slovenije;

b)

10% celotnega števila ladij iz prednostne skupine I, ki niso zelo rizične ladje in pristajajo v pristaniščih in sidriščih Republike Slovenije.

(3)

Ne glede na odstotek iz točke a) in b) prejšnjega odstavka, pomorska inšpekcija daje prednost inšpekcijskim pregledom tistih ladij, ki glede na informacije iz baze podatkov inšpekcijskih pregledov redko pristajajo v pristaniščih Skupnosti.

(4)

Ne glede na odstotek iz točke a) in b) drugega odstavka tega člena, pomorska inšpekcija daje prednost inšpekcijskim pregledom na tistih zelo rizičnih ladjah iz prednostne skupine I, ki pristajajo na sidriščih v Republiki Sloveniji, ki glede na informacije iz baze podatkov inšpekcijskih pregledov redko pristajajo v pristaniščih Skupnosti.

5. člen

(preložitev inšpekcijskih pregledov)

(1)

Pomorska inšpekcija lahko inšpekcijski pregled ladje iz prednostne skupine I preloži v naslednjih okoliščinah:

a)

če se lahko inšpekcijski pregled opravi ob naslednjem pristanku ladje v pristanišču Republike Slovenije, če ladja v tem času ne pristane v nobenem drugem pristanišču v Skupnosti ali na območju pariškega memoranduma in če preložitev ni daljša od 15 dni;

b)

če se inšpekcijski pregled lahko opravi v drugem pristanišču v Skupnosti ali na območju pariškega memoranduma v 15 dneh, če pristojni organ države, v kateri je to pristanišče, predhodno pristane, da opravi inšpekcijski pregled.

(2)

Pomorski inšpektor mora preložitev inšpekcijskega pregleda iz prejšnjega odstavka zabeležiti v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov.

(3)

Pomorski inšpektor lahko izpusti inšpekcijski pregled ladje iz prednostne skupine I iz izvedbenih razlogov, če razlog zabeleži v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov in če so nastopile naslednje izredne okoliščine:

a)

če presodi, da bi opravljanje inšpekcijskega pregleda ogrožalo varnost inšpektorjev, ladje, njene posadke, pristanišča ali morskega okolja;

b)

če ladja pristane v pristanišču samo ponoči. V tem primeru pomorska inšpekcija sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi ustrezen pregled ladij, ki redno pristajajo ponoči.

(4)

Pomorski inšpektor lahko izpusti inšpekcijski pregled na ladji na sidrišču, če:

a)

je ladja v 15 dneh pregledana v drugem pristanišču ali sidrišču v Skupnosti ali na območju pariškega memoranduma v skladu s Prilogo I;

b)

ladja pristane samo ponoči ali če je čas postanka prekratek za zadovoljivo opravljanje inšpekcijskega pregleda ter razlog za neopravljen pregled zabeleži v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov;

c)

presodi, da bi opravljanje inšpekcijskega pregleda ogrožalo varnost inšpektorjev, ladje, njene posadke, pristanišča ali morskega okolja ter razlog za neopravljen pregled zabeleži v bazi podatkov inšpekcijskih pregledov.

6. člen

(najava prihoda ladij)

(1)

Ladjar, ladijski agent ali poveljnik ladje, na kateri mora biti v skladu z 10. členom te uredbe opravljen razširjeni inšpekcijski pregled, morajo najaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorski inšpekciji prihod ladje v pristanišče ali sidrišče Republike Slovenije v skladu z določbami iz Priloge III, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Za sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka se smiselno upošteva način sporočanja in obrazci, določeni v predpisih o nadzoru pomorskega prometa.

(3)

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) mora pomorski inšpekciji posredovati podatke iz prejšnjega člena in podatke, ki ji jih ladje, ki prihajajo iz tujine, sporočajo v skladu s predpisi o nadzoru pomorskega prometa.

(4)

Uprava pomorski inšpekciji zagotovi elektronski dostop do informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Uredba o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij

Časovnica