na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 101-4394/2005, stran 10605 DATUM OBJAVE: 11.11.2005
VELJAVNOST: od 12.11.2005 / UPORABA: od 1.1.2006
RS 101-4394/2005
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 27.7.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
4394. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
o razglasitvi Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
Razglašam Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.
001-22-114/05
Ljubljana, dne 7. novembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ (ZOZKD)
O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ (ZOZKD)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina zakona
1)
Ta zakon ureja pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.
2)
Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
2. člen
Pomen izrazov
Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
-
žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;
-
svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;
-
nasilno naklepno dejanje je dejanje, storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora,
-
žrtev nasilja v družini je družinski član po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, in proti kateremu je drugi družinski član storil nasilno naklepno dejanje;
-
otrok je oseba, ki v času storitve naklepnega kaznivega dejanja še ni dopolnila 18 let;
-
invalid je oseba, za katero je ugotovljeno, da ji je v času storitve kaznivega dejanja priznana invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo invalidov,
-
čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;
-
domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;
-
tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
-
prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu.
-
komisija je Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
3. člen
Smiselna uporaba zakona
Glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
II. PRAVICA DO ODŠKODNINE
4. člen
Upravičenci
Prosilec je upravičen do odškodnine po tem zakonu, če so izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
5. člen
Formalni pogoji
Formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so izpolnjeni, če je prosilec:
-
državljan Republike Slovenije ali
-
državljan druge države članice Evropske unije.
6. člen
Pogoji
1)
Pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so:
-
da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje (v nadaljnjem besedilu: dejanje),
-
da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja,
-
da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje,
-
da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04 – avtentična razlaga) ni mogoče zahtevati povrnitve škode,
-
da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
-
da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom.
-
če je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplačati odškodnine za škodo iz prejšnje alineje.
2)
Če je bila posledica dejanja iz prejšnjega odstavka smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, če zakon ne določa drugače.
7. člen
Domneva neplačevitosti
Domneva se, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine v naslednjih primerih:
-
če storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije ali če storilca ni mogoče preganjati;
-
če je upravičenec otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini;
-
če gre za domač čezmejni primer.
7.a člen
Obveznost uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka
1)
Upravičenec je dolžan, razen v primerih iz prejšnjega člena, zoper storilca uveljavljati premoženjskopravni zahtevek v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali vložiti odškodninsko tožbo.
2)
Če oškodovanec ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, je upravičen do odškodnine po tem zakonu, če v skladu s tem zakonom izkaže, da izvršba ni bila uspešna.
8. člen
Vrste priznane škode
Pod pogoji iz tega zakona se odškodnina prizna za:
-
telesne bolečine ali okvaro zdravja,
-
duševne bolečine,
-
izgubljeno preživljanje,
-
stroške v zvezi z zdravljenjem,
-
pogrebne stroške,
-
škodo za uničene medicinske pripomočke,
-
stroške zaradi uveljavljanja odškodnine.
9. člen
Odškodnina za telesne bolečine ali okvaro zdravja
1)
Odškodnina se ne prizna za telesne poškodbe, s katerimi je le začasno prizadeta zunanjost, ali začasno in v manjši meri okvarjeno zdravje.
2)
Odškodnina za telesne bolečine po tem zakonu se glede na okoliščine primera, stopnjo bolečine zaradi poškodbe ali okvare zdravja, trajanja bolečin in v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi po naslednjih stopnjah:
-
lažji primeri od 50 do 500 evrov,
-
srednje hudi primeri od 100 do 1.000 evrov,
-
hudi primeri od 250 do 2.500 evrov,
-
zelo hudi primeri od 500 do 5.000 evrov,
-
izjemno hudi primeri od 1.000 do 10.000 evrov.
3)
Značilne poškodbe za posamezne stopnje primerov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
10. člen
Odškodnina za duševne bolečine
1)
Za duševne bolečine se glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin ter vrsto poškodb v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi odškodnina po naslednjih stopnjah:
-
za zmanjšanje življenjske aktivnosti do 7.500 evrov,
-
za okrnitev svobode do 5.000 evrov,
-
za skaženost do 3.000 evrov,
-
za kršitev dostojanstva (osebnosti) do 1.500 evrov,
-
za okrnitev drugih osebnostnih pravic do 2.500 evrov.
2)
Odškodnina, priznana v skladu s prejšnjim odstavkom, skupno ne sme presegati 10.000 evrov.
3)
Odškodnina zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna največ do 10.000 evrov.
11. člen
Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja
1)
Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja se prizna v enkratni vsoti pod pogoji in v obsegu, ki jih predpisi Republike Slovenije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo za družinsko pokojnino.
2)
Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do ustreznih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3)
Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se prizna v znesku največ 20.000 evrov.
12. člen
Stroški v zvezi z zdravljenjem
1)
Nadomestilo stroškov v zvezi z zdravljenjem se prizna v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki glede na vrsto poškodbe oziroma okvare zdravja pripada zavarovani osebi po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
2)
Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do kritja stroškov na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
13. člen
Nadomestilo pogrebnih stroškov
1)
Stroški pogreba, v višini pogrebnine po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, se povrnejo tistemu, ki jih je plačal.