na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Stanovanjski zakon (SZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-652/1991-I, stran 589 DATUM OBJAVE: 11.10.1991
VELJAVNOST: od 19.10.1991 do 13.10.2003 / UPORABA: od 19.10.1991
RS 18-652/1991-I
Verzija
20 / 20
Čistopis se uporablja od 11.11.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
Časovnica
Na današnji dan, 19.2.2026 je:
- ČISTOPIS
- AKTUALEN
- UPORABA ČISTOPISA
-
OD 11.11.2009DO nadaljnjega
652. Stanovanjski zakon
Na podlagi 3. točke ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi stanovanjskega zakona
o razglasitvi stanovanjskega zakona
Razglaša se stanovanjski zakon, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 3. oktobra 1991.
Št. 0100-28/91
Ljubljana, dne 3. oktobra 1991.
Predsednik Milan Kučan l. r.
STANOVANJSKI ZAKON
VIII. LASTNINJENJE IN PRIVATIZACIJA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ TER STANOVANJSKIH PODJETIJ
Lastninjenje
111. člen
Republika Slovenija in občine postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, na katerih so imele pravico uporabe delovne skupnosti državnih organov, organov družbene skupnosti in bivših družbenopolitičnih organizacij ter lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, namenjenih za nosilce družbenih funkcij ter drugih družbenih stanovanj, na katerih imajo republika in občine pravico uporabe.
112. člen
Druge pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na družbenih stanovanjih in stanovanjskih hišah, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastnice teh stanovanj.
113. člen
Občina postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnostnimi sredstvi stanovanjskega gospodarstva.
Občina in druge pravne osebe postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4. členu zakona o denacionalizaciji, postale splošno ljudsko premoženje.
114. člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnica stanovanj in stanovanjskih hiš, zgrajenih s sredstvi te skupnosti, stanovanj, zgrajenih namensko za upokojence, in stanovanj, zgrajenih namensko za potrebe Zveze združenj borcev NOV Slovenije.
115. člen
Lastniki iz 111., 112., 113. in 114. člena tega zakona so zavezanci v postopkih za denacionalizacijo.
116. člen
Občani, ki so si svoje stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši, pa še niso pridobili lastninske pravice, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona lastniki na tak način pridobljenih stanovanj in imajo pravico do vpisa lastninske pravice na tem stanovanju v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del.
Kdor misli, da določba prejšnjega odstavka posega v njegove pravice, lahko zahteva primerno odškodnino od lastnika iz prejšnjega odstavka.
Občani, ki so za pridobitev stanovanjske pravice poleg lastne udeležbe prispevali še z dodatnimi denarnimi ali materialnimi vlaganji, lahko zahtevajo od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo.
Pravice iz tega člena pripadajo tudi občanom, katerih stanovanja so v stanovanjskih hišah, ki so bila pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona z odločbo sodišča vrnjena prvotnim lastnikom.
Privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
117. člen
Lastniki iz 111., 112., 113. in 114. člena tega zakona so dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve tega zakona imel (v nadaljnjem besedilu: prejšnji imetnik stanovanjske pravice), z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegovemu ožjemu družinskemu članu, bremen prosto stanovanje, na katerem je imel stanovanjsko pravico.
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice oziroma njegov ožji družinski član ima pri nakupu pravico do popusta v višini 30% od vrednosti stanovanja, zmanjšane za še ne realno vrnjeno lastno udeležbo in za lastna vlaganja, ki se odražajo v povečani vrednosti stanovanja.
Preostala vrednost je pogodbena cena, ki jo je kupec dolžan poravnati na naslednji način:
-
10 % od pogodbene cene v 60 dneh po sklenitvi pogodbe;
-
preostanek v 20 letih, pri čemer morajo biti mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja.
Če je tako izračunan obrok višji, kot znaša ena tretjina mesečnega osebnega dohodka kupca, se doba obročnega odplačevanja ustrezno podaljša. Če je tako izračunan obrok nižji, kot bi znašala neprofitna najemnina za to stanovanje, lahko lastnik določi tudi krajšo odplačilno dobo.
Kupoprodajno pogodbo je dolžan lastnik iz prvega odstavka tega člena skleniti najpozneje v 30 dneh po vloženi zahtevi.
118. člen
S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, če ni v tem zakonu drugače določeno.
119. člen
Kupec, ki v 60 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe pogodbeno ceno odplača v enkratnem znesku, ima pravico do popusta v višini 60% od vrednosti stanovanja.
120. člen
Do dodatnega popusta ima pravico tisti kupec, ki želi predčasno odplačati stanovanje, in to izjavi ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, tako da se pogodbena cena zmanjša za 1,5% za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja, vendar največ za 28,5% pogodbene cene stanovanja.
Prejšnji odstavek se smiselno uporablja za izračun dodatnega popusta tudi za tiste kupce, ki se odločijo za predčasno odplačilo po že sklenjeni kupni pogodbi.
121. člen
Za določitev vrednosti stanovanj, ki se privatizirajo na podlagi določb tega zakona, se uporabljajo elementi za izračun vrednosti stanovanja, ki jih določa pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81).
Republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, mesečno določa vrednost točke, ki je veljala ob koncu leta 1993, skladno z rastjo vrednosti nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Če je stanovanje dotrajano, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice v soglasju z lastnikom zahteva, da občinski organ, na podlagi navodil republiškega upravnega organa pristojnega za stanovanjske zadeve, preveri ustreznost točkovanja, ki ga po potrebi korigira.
Če cenitev zahteva bivši imetnik stanovanjske pravice, ker meni, da tako ugotovljena vrednost stanovanja ne ustreza dejanskemu stanju, se cenitev gradbene vrednosti stanovanja opravi na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87).
121.a člen
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v lasti pravne osebe s sedežem izven Republike Slovenije ne more uveljaviti svoje pravice do privatizacije, lahko zahteva v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona, da pod pogoji, določenimi s stanovanjskim zakonom, sklene kupoprodajno pogodbo s pooblaščeno osebo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki to stori v imenu in na račun lastnika stanovanja.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije deponirano kupnino, prejeto s prodajo teh stanovanj, revalorizira glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno in jo je dolžan izročiti lastniku skupaj z obrestmi takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji.
122. člen
Kupec, ki je pridobil stanovanje na način iz prejšnjih členov tega zakona, stanovanja ne sme odprodati ali s kakšnim drugim pravnim poslom med živimi odtujiti pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja.
Prepoved odtujitve nepremičnine se v korist prodajalca vknjiži v zemljiško knjigo.
123. člen
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice oziroma njegov ožji družinski član lahko uveljavlja pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, za stanovanja iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oziroma je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen pred uveljavitvijo tega zakona v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona, sicer pa v šestih mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo.
Prodajalec mora sklenjeno pogodbo o prodaji stanovanja iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, za katerega ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oziroma za katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo pravnomočno zavrnjen, takoj poslati Slovenskemu odškodninskemu skladu. V tej pogodbi mora biti določeno, da kupec kupnino nakaže oziroma nakazuje Slovenskemu odškodninskemu skladu.
124. člen
Če kupec ne zmore odplačevati obrokov za stanovanje, ki ga je kupil na podlagi določb tega poglavja, lahko zahteva razvezo kupoprodajne pogodbe. V tem primeru mu je prodajalec dolžan povrniti že plačane obroke v realni vrednosti, zmanjšane za neprofitno najemnino in s kupcem skleniti najemno pogodbo, če ta to želi.
Če prodajalec ne želi vrniti že plačanih obrokov, postane kupec solastnik stanovanja v sorazmerju z odplačanim delom vrednosti stanovanja.
125. člen
Določila najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom - prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu dodenacionalizacije - lastniku.
Potem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanju uveljavlja pravico do nakupa stanovanja na način, določenem v tem poglavju.