Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije

2784. Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije

Na podlagi 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata

Vlada Republike Slovenije kot predstavnik delodajalca
in
Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije ter
Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije
kot predstavnika delojemalcev

K O L E K T I V N O P O G O D B O
premogovništva Slovenije

O B L I G A C I J S K E D O L O Č B E

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S to kolektivno pogodbo stranki določita pravice in obveznosti ter odgovornosti pogodbenih strank in podjetij na področju delovnih razmerij, plač, drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom, položaj sindikata v podjetju, obveščanje in soupravljanje v podjetju ter pravice delavcev do varovanja osebnih podatkov.

II. VSEBINA IN VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

2. člen

S kolektivno pogodbo so opredeljene obligacije med podjetji premogovništva Slovenije in delodajalcem.

3. člen

Sklenjena kolektivna pogodba velja za vsa podjetja v dejavnosti premogovništva Slovenije in za vse zaposlene v teh podjetjih, če trajno opravljajo dela na območju Republike Slovenije.

4. člen

Za direktorje in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, za čas njene veljavnosti, ne veljajo določbe od 88. do 138. člena te kolektivne pogodbe ter tarifna priloga k tej kolektivni pogodbi, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o njihovi zaposlitvi.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu.

Izraz "delavci" v tej kolektivni pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Kadar je v tej kolektivni pogodbi kot osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja določena povprečna mesečna plača na zaposlenega, povprečna plača ali povprečna plača v preteklem trimesečju v gospodarstvu Republike Slovenije se le-ta nadomesti s povprečno letno plačo v Republiki Sloveniji, vendar največ do višine, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

5. člen

Ta kolektivna pogodba velja do konca leta 2000.

Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.

6. člen

Tarifna priloga, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe velja do 31. 12. 1996. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se ji veljavnost podaljša do sprejema nove.

7. člen

Zakon, splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in socialni sporazum se neposredno uporabljajo, če ta kolektivna pogodba posamezne vsebine ne ureja drugače ali če je dodatno ne konkretizira.

Stranki soglašata, da predstavlja obseg pravic delavcev, določen z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in socialnim sporazumom, spodnjo mejo teh pravic.

III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV

1. Pozitivna izvedbena dolžnost

8. člen

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

2. Negativna izvedbena dolžnost

9. člen

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne po- godbe.

3. Urejanje specifične vsebine

10. člen

Stranki kolektivne pogodbe soglašata, da se specifična vsebina, ki je ne ureja ta kolektivna pogodba, uredi s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami.

4. Sklenitev, spremembe ali dopolnitve kolektivne pogodbe

11. člen

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Drugi stranki sta se dolžni do predloga opredeliti v 30 dneh.

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe ali se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka – predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

5. Reševanje kolektivnih sporov

12. člen

Za spor med strankama kolektivne pogodbe gre v primeru, če se ne sporazumeta o

-

sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe,

-

enotni razlagi in uporabi kolektivne pogodbe in

-

o ukrepih za reševanje spornih primerov.

Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, naštetih v prejšnjem odstavku, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.

Stranka, ki hoče nespremenjeno kolektivno pogodbo, lahko spor o izvršenih kršitvah pogodbe s strani nasprotne stranke predloži sodišču, ki je pristojno za reševanje delovnih sporov.

6. Sestava komisije za pomirjevanje

13. člen

Komisija za pomirjevanje šteje pet članov, od katerih imenujejo predstavniki delodajalca dva člana, predstavnika delojemalcev pa po enega člana.

Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih ali javnih delavcev.

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni člane komisije imenovati najkasneje v osmih dneh od prejema zahteve, ti pa v naslednjih treh dneh predsednika komisije.

7. Postopek pomirjevanja

14. člen

Postopek pomirjevanja se začne na pisno obrazloženo zahtevo katerekoli stranke.

Komisijo sklicuje in vodi predsednik.

Stranki kolektivne pogodbe sta komisiji za pomirjevanje dolžni zagotoviti vse podatke o izvajanju kolektivne pogodbe in vso strokovno pomoč.

Vsaka pogodbena stranka nosi svoje stroške pomirjevanja, skupne stroške pa si stranki delita.

Postopek pomirjevanja pogodbeni stranki uredita s poslovnikom komisije za pomirjevanje.

8. Arbitražni svet

15. člen

V primeru, da se pogodbeni stranki ne sporazumeta o razlagi, sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe in drugih ukrepih za reševanje spornih situacij, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet. Pobudo za oblikovanje arbitražnega sveta lahko da vsaka izmed pogodbenih strank. Pobuda mora biti podana v pisni obliki z navedbo spornega vprašanja. Stranka, ki da pobudo, je dolžna hkrati imenovati člane arbitražnega sveta, ki jo bodo zastopali.

Arbitražni svet šteje pet članov, od katerih imenujejo predstavniki delodajalca dva člana in dva namestnika, predstavnika delojemalcev pa po enega člana in enega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa imenujeta stranki sporazumno.

Člane arbitražnega sveta določita pogodbeni stranki iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.

Arbitražni svet deluje po poslovniku.

Vsaka stranka nosi svoje stroške arbitražnega postopka, skupne stroške pa si stranke delijo.

9. Učinki pomirjevanja in odločitev arbitražnega sveta

16. člen

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranki ne imenujeta članov komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.

Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki. Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražnega sveta dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe, ki so z njo v nasprotju.

10. Razlaga kolektivne pogodbe

17. člen

Pogodbeni stranki imenujeta strokovno komisijo za razlago kolektivne pogodbe.

Komisija za razlago šteje pet članov, od katerih imenujejo predstavniki delodajalca dva člana, predstavnika delojemalcev pa po enega člana. Predsednika imenujeta pogodbeni stranki sporazumno. Vsaka pogodbena stranka lahko v postopek priprav vključi tudi zunanje strokovne sodelavce, vendar le kot konzultante.

Sporazumno sprejeta razlaga je obvezna za vse pogodbene stranke, ki so dolžne v osmih dneh o razlagi obvestiti uporabnike kolektivne pogodbe.

Komisija deluje po poslovniku.

11. Spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe

18. člen

Pogodbeni stranki redno spremljata izvajanje te kolektivne pogodbe po sprejeti metodologiji spremljanja, ki jo oblikujeta sporazumno ob uveljavitvi kolektivne pogodbe.

Neposredni nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe vršita pogodbeni stranki preko svojih oblik organiziranosti.

19. člen

Podjetja so dolžna podatke o izvajanju kolektivne pogodbe redno in v postavljenih rokih posredovati strankam pogodbe.

Pogodbeni stranki imata pravico vpogleda v vse podatke, ki so v zvezi z izvajanjem te kolektivne pogodbe.

Preprečevanje vpogleda v podatke o izvajanju kolektivne pogodbe, njihovo prikrivanje ali dajanje lažnih podatkov je kršitev te kolektivne pogodbe.

12. Posledice kršitev pravic in dolžnosti strank

20. člen

Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko druga stranka od nje odstopi.

Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev.

Po izvršenem odstopu lahko vsaka stranka zahteva uvedbo postopka za sklenitev nove kolektivne pogodbe.

N O R M A T I V N E D O L O Č B E

I. DELOVNA RAZMERJA

1. Sklenitev delovnega razmerja

21. člen

Organizacijo podjetja, sistemizacijo delovnih mest z nomenklaturo nazivov za skupine delovnih mest oziroma delovna področja, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe, način vrednotenja delovnih mest in druge pogoje, potrebne za zasedbo delovnih mest, se določi v podjetju v posebnem aktu po opravljenem postopku skupnega posvetovanja s svetom delavcev in po predhodnem pisnem mnenju sindikata podjetja.

22. člen

Delavec sklene delovno razmerje za delovno področje, določeno v sistemizaciji delovnih mest, za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Za delo v jami se lahko sprejme v delovno razmerje le delavec, ki je star najmanj 18 let in ki z zdravniškim spričevalom dokaže, da izpolnjuje psihofizične in zdravstvene zahteve za delo v jami.

Pri zaposlitvi invalidnih oseb ima prednost kandidat, ki je postal invalid pri izvajanju praktičnega dela v zvezi s pripravo na poklic.

23. člen

Rudar, ki je končal rudarsko šolo pred dopolnitvijo 18 let starosti, ki je poseben pogoj za delo v jami, se v skladu s potrebami podjetja zaposli do izpolnitve predpisane starosti na zunanjih delih ali pa se mu do dopolnjenega 18. leta starosti podaljša čas praktičnega usposabljanja na šolskih deloviščih.

24. člen

S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma nastopom dela delavec pridobi vse pravice in obveznosti, ki mu pripadajo v zvezi z delovnim razmerjem.

Preden nastopi delo, mu je potrebno omogočiti, da se seznani z vsebino kolektivne pogodbe in drugimi akti podjetja, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti.

2. Poskusno delo

25. člen

Pogoj za ohranitev delovnega razmerja je uspešno opravljeno poskusno delo.

Poskusno delo traja:

-

za vsa delovna mesta, ki se opravljajo pod zemljo – od 3 do 6 mesecev,

-

za zunanja delovna mesta od I. do III. tarifne skupine – 1 mesec;

-

za zunanja delovna mesta IV. tarifne skupine – 2 meseca;

-

za zunanja delovna mesta V. tarifne skupine – 3 mesece;

-

za zunanja delovna mesta VI. tarifne skupine – 4 mesece;

-

za zunanja delovna mesta VII. do VIII. tarifne skupine – 6 mesecev.

Poskusno delo mora biti določeno v sistemizaciji delovnih mest. Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce-pripravnike.

3. Uvajanje delavca v delo v premogovniku

26. člen

Delavca, ki je sklenil delovno razmerje v podjetju in je prvič razporejen na delo v jami, je treba postopoma, najmanj pa 15 dni, uvajati v delo pod neposrednim vodstvom in nadzorom delavca, ki ga določi pooblaščeni delavec organizacijske enote ali od njega pooblaščena oseba.

Čas uvajanja se delavcu šteje v poskusno delo.

4. Pripravništvo

27. člen

Dolžina trajanja pripravniške dobe je;

– za dela IV. in V. stopnje                            6 mesecev
– za dela VI. stopnje                                  9 mesecev
– za dela VII. stopnje                                12 mesecev

razen, če posebni predpisi za poklice v rudarstvu ne določajo drugače.

Pripravniška doba iz predhodnega odstavka se ustrezno podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela nad 30 dni.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je z izobraževanjem ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

II. RAZPOREJANJE DELAVCEV

28. člen

Delavec je razporejen z razporeditveno odločbo na delovno mesto v okviru delovnega področja v pogodbi o zaposlitvi, za katerega je sklenil delovno razmerje. Razporeditvena odločba je sestavni del pogodbe o zaposlitvi.

Delavec je lahko zaradi potreb delovnega procesa in organizacije dela razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji delavčeve strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in sposobnosti.

1. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov del

29. člen

Postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela začne direktor ali od njega pooblaščeni delavec na podlagi dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu v zadnjih šestih mesecih.

O začetku postopka iz predhodnega odstavka je potrebno obvestiti sindikat, katerega član je delavec.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek preverjanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil postopek začet. Direktor ali od njega pooblaščeni delavec mora z delavcem opraviti razgovor in mu dati možnost, da se izreče o navedbah.

O tem razgovoru je potrebno voditi zapisnik.

III. PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH ZARADI NUJNIH OPERATIVNIH RAZLOGOV V PODJETJU

3. Trajni presežni delavci

50. člen

Sklep izda direktor. Izdaja sklepa ni potrebna v primeru, ko je po sklepu organa upravljanja uveden skrajšan delovni čas za vse zaposlene v organizacijski enoti ali v podjetju kot celoti.

4. Kriteriji za določanje delavcev, ki bodo uvrščeni med presežne delavce

51. člen

Za ugotovitev prenehanja potreb po delu posameznih delavcev se določajo naslednji izločitveni kriteriji:

1.

delovna uspešnost

a)

delovna disciplina,

b)

kakovost dela,

c)

količina dela,

d)

samostojnost,

e)

odnos do delovnih sredstev;

2.

izobrazba;

3.

delovne izkušnje

a)

skupna delovna doba,

b)

delovna doba v podjetju,

c)

delovna doba na sedanjem delovnem mestu;

4.

zdravstveno stanje;

5.

socialno stanje.

52. člen

Merila za uporabo posameznih kriterijev iz prejšnjega člena so določena v metodologiji za ugotavljanje presežnih delavcev.

53. člen

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Presežni delavci se določajo v okviru organizacijskih enot (delovne enote, obrati).

Kriteriji za določitev presežnih delavcev bodo uporabljeni v primeru, ko na istem delovnem mestu oziroma delovnem področju dela več delavcev, ali ko je več delavcev z isto stopnjo strokovne izobrazbe oziroma z enako usposobljenostjo postalo presežek.

54. člen

Zoper sklep o določitvi presežnih delavcev imajo delavci pravico do ugovora.

5. Arbitražna komisija v postopku reševanja presežnih delavcev

55. člen

Če organ upravljanja podjetja sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.

Program je dokončen, ko arbitražna komisija o njem odloči.

56. člen

Arbitražno komisijo sestavljata dva predstavnika podjetja, dva predstavnika sindikata in predsednik, ki ga obe strani imenujeta sporazumno.

Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke pristojno sodišče za delovne spore.

IV. DELOVNI ČAS

57. člen

Delovni čas delavcev traja 40 ur na teden.

Delovni teden ima pet delovnih dni z 8-urno delovno obveznostjo.

Delovni čas se lahko razporedi tudi drugače, in sicer z uvedbami turnusov in dnevnega gibljivega delovnega časa. Pri uvedbi turnusa mora biti upoštevan 24-urni tedenski počitek.

Delavec je dolžan delati v delovnem času, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi.

58. člen

Direktor lahko med letom prerazporedi delovni čas vsem delavcem ali delavcem posameznih delov podjetja, če to zahteva organizacija dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev in če nastopijo izjemne okoliščine (prekinitev dobave električne energije, okvare naprav, strojev, zasutja delovišč, pomanjkanje surovin in rezervnih delov).

S to prerazporeditvijo pa ne sme biti presežena 40-urna delovna obveznost.

59. člen

Direktor lahko odloči, da morajo delavci poleg primerov, ki jih določa zakon, delati preko polnega delovnega časa še v naslednjih primerih:

-

zaradi zagotovitve zadostnih količin premoga za potrebe energetskih objektov;

-

zaradi nenadne odsotnosti delavca na delovnem mestu, ki ne more ostati nezasedeno zaradi potreb proizvodnega procesa ali iz varstvenih razlogov in zaščite premoženja.

Delo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

Delo preko polnega delovnega časa sme trajati največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto.

Delo preko polnega delovnega časa po tem členu se šteje kot poseben delovni pogoj.

V. LETNI DOPUST IN ODSOTNOSTI Z NADOMESTILOM IN BREZ NADOMESTILA PLAČE

1. Letni dopust

60. člen

Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu preteče šest mesecev nepretrganega dela v podjetju.

Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni pogojev iz prejšnjega odstavka, ima pravico za vsak poln mesec dela izrabiti 3 dni dopusta za delo v jami oziroma 2 dni dopusta za delo izven jame.

61. člen

Delavcu, ki je razporejen iz dela v jami na zunanje delo in obratno, se določi dolžino dopusta sorazmerno času prebitem na delu v jami oziroma zunaj.

Kot osnova se šteje poln mesec dela v jami oziroma zunaj. Izračun se opravi ob prerazporeditvi delavca.

Invalidu, ki je zaradi svoje invalidnosti II. in III. kategorije razporejen na delo izven jame, pripada dopust po osnovah za delo v jami do konca koledarskega leta, v katerem je bil ocenjen za invalida. Enaka pravica gre tudi delavcu, ki je razporejen iz dela v jami na zunanje delo zaradi medicinske rehabilitacije. Takemu delavcu pripada dopust po osnovah za delo v jami do konca koledarskega leta, v katerem bo stalno razporejen na delo izven jame.

62. člen

Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti in socialnih pogojev, v katerih delavec živi.

63. člen

Dolžino dopusta se določi po naslednji tabeli:

------------------------------------------------------------------
Skupno št. dosež. delov.    Letni dopust za       Letni dopust za
let za letni dopust         zunanjega delavca     jamskega delavca
------------------------------------------------------------------
po 6 mesecih                18 dni                24 dni
po 2 letih                  19 dni                25 dni
po 3 letih                  20 dni                26 dni
po 4 letih                  21 dni                27 dni
po 6 letih                  22 dni                28 dni
po 8 letih                  23 dni                29 dni
po 10 letih                 24 dni                30 dni
po 13 letih                 25 dni                32 dni
po 16 letih                 26 dni                34 dni
po 19 letih                 27 dni                36 dni
po 21 letih                 28 dni                38 dni
po 23 letih                 29 dni                39 dni
po 25 letih                 30 dni                40 dni
------------------------------------------------------------------

Delovni pogoji delavca v jami vključno z nočnim delom se po tej lestvici vrednotijo skupno s 6 dni večjo osnovo letnega dopusta, oziroma 10 dni daljšim največjim možnim dopustom, kot ga lahko doseže delavec izven jame.

Število dni dopusta delavca, pridobljenih iz naslova delovne dobe iz prejšnje lestvice, se poveča za število dni, ki jih delavec pridobi na osnovi povečanja delovne dobe po naslednjih kriterijih:

a) za zahtevnost delovnega mesta

– I. tarifni razred                                       0 let
– II. in III. tarifni razred 1 leto
– IV. tarifni razred                                      2 leti
– V. tarifni razred                                       3 leta
– VI. tarifni razred                                      4 leta
– VII. tarifni razred                                     5 let
– VIII. tarifni razred                                    6 let
– IX. tarifni razred                                      7 let

b) za delovne pogoje

– v pisarni                                               0 let
– v delavnicah in drugih zaprtih prostorih 1 leto
– za čiščenje fekalij                                     1 leto
– na prostem                                              2 leti
– posebni delovni pogoji (ropot nad 80 fonov,
temper. nad 34 °C, prah vlaga, dvigovanje
težkih bremen, obremenjena dihala in vid,
delo v višinah nad 2 m, če ni posebej zavarovano
in delo v turnusu)                                        4 leta
Upošteva se samo po en kriterij iz točke b, pod pogojem, da delavec dela v navedenih
pogojih najmanj 20% letnega delovnega časa.

c) za opravljanje odgovornejših delovnih mest

– vodenje oddelka ali nadzornik                           2 leti
– vodenje etaže – poslovodja                              3 leta
– vodenje sektorja ali obrata                             4 leta

Delavcu, ki doseže zgornjo mejo dopusta 30 oziroma 40 delovni dni že iz naslova delovne dobe, tega dopusta ni mogoče povečati za a, b in c kriterije iz tretjega odstavka tega člena, oziroma se dopust poveča samo še za dodatne dni po tej kolektivni pogodbi.

64. člen

Letni dopust, ki pripada delavcu na osnovi kriterijev iz predhodnega člena te kolektivne pogodbe se poveča za naslednje število dni:

– invalidom III. kategorije, delavcem pri katerih
je podana neposredna nevarnost za nastanek
invalidnosti in delavcem, ki jim je priznana
do 60% – na telesne okvare po kriterijih
kolektivne pogodbe podjetja za 3 dni
– članom jamske reševalne čete za akcije
v jami za vsakih 20 ur uporabe reševalnega aparata,
vendar skupno največ 5 delovnih dni 1 dan

Dodatni dnevi dopusta za invalide in delavce s telesno okvaro se po tem in naslednjem členu izključujejo.

65. člen

Do dodatnih 5 dni dopusta je upravičen delavec, ki:

-

je dopolnil 50 let starosti,

-

ali mu je priznana 60 ali več % telesna okvara,

-

ali je delovni invalid s pravico do skrajšanja delovnega časa in

Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije

Časovnica