Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije...

4709. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije

Na podlagi 245. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) sklepata pogodbeni stranki:

a)

kot predstavniki delodajalcev:

1.

Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica elektronske in elektroindustrije.

2.

Združenje delodajalcev Slovenije: Sekcija za kovine

in

b)

kot predstavniki delavcev:

1.

Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)

2.

Sindikat kovinske, elektro in metalurške industrije Neodvisnost (SKEM),

3.

Konfederacija sindikatov 90 – Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike (KS90-SKEIE))

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za dejavnost elektroindustrije Slovenije

I. UVODNE DOLOČBE

1.

Veljavnost kolektivne pogodbe

Pogodba velja:

B)

Stvarno:

(1)

Za vse delodajalce, ki so člani Zbornice elektronske in elektroindustrije Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije glede na razvrstitev v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) in člani Sekcije za kovine Združenja delodajalcev Slovenije, ki opravljajo dejavnosti:

C 26.110	– proizvodnja elektronskih komponent
C 26.120	– proizvodnja elektronskih plošč
C 26.200	– proizvodnja računalnikov in perifernih naprav
C 26.300	– proizvodnja komunikacijskih naprav
C 26.400	– proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo
C 26.510	– proizvodnja merilnih, preizkuševalnih, navigacijskih in drugih instrumentov in naprav
C 26.520	– proizvodnja ur
C 26.600	– proizvodnja sevalnih, elektromedicinskih in elektroterapevtskih naprav
C 26.700	– proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme
C 26.800	– proizvodnja magnetnih in optičnih nosilcev zapisa
C 27.110	– proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev
C 27.120	– proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike
C 27.200	– proizvodnja baterij in akumulatorjev
C 27.310	– proizvodnja kablov in optičnih vlaken
C 27.320	– proizvodnja drugih električnih kablov in žic
C 27.330	– proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje
C 27.400	– proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo
C 27.510	– proizvodnja električnih gospodinjskih naprav
C 27.900	– proizvodnja drugih električnih naprav
C 29.310	– proizvodnja električne in elektronske opreme za motorna vozila in njihove motorje
C 32.500	– proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov
C 33.130	– popravila elektronskih in optičnih narav
C 33.140	– popravila električnih naprav
C 33.200	– montaža industrijskih strojev in naprav.

(2)

Gospodarska družba, za katero je glede na izvajanje registrirane glavne dejavnosti po stari klasifikaciji dejavnosti (NACE 2002) veljala Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/05) je zavezana iz iste Kolektivne pogodbe dejavnosti še naprej, ne glede na novo registrirano dejavnost te družbe po uredbi v Uradnem listu RS, št. 69/07 v primeru, da delodajalec – gospodarska družba:

-

vsebinsko ni spremenila svoje glavne dejavnosti glede na registracijo po NACE 2002;

-

ostane član iste zbornice oziroma združenja dejavnosti kot je bil do uveljavitve SKD 2008;

-

poda pisno izjavo zakonitega zastopnika delodajalca GZS – Zbornici elektronske in elektroindustrije, da bo iz razloga, ker se njena glavna dejavnost iz obdobja veljavnosti NACE 2002 ni spremenila, uporabljala še naprej isto Kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije.

(3)

S to opredelitvijo delodajalec na običajen način obvesti pri njem zaposlene delavce in sindikat pri delodajalcu.

A)

Krajevno: za območje Republike Slovenije.

C)

Osebno:

(1)

Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz točke B te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in vodilne delavce razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.

(3)

Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon in ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

D)

Časovno:

(1)

Ta pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če s to pogodbo za posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2)

Če nobena od pogodbenih strank najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe pisno ne izjavi, da ne želi podaljšati njene veljavnosti, se njena veljavnost podaljša še za dve leti. Če katera od pogodbenih strank pisno izjavi, da ne želi podaljšati veljavnosti te kolektivne pogodbe, se le-ta uporablja še eno leto od izteka njene veljavnosti.

(3)

Tarifna priloga se sklene za obdobje enega koledarskega leta. Če stranki kolektivne pogodbe ne skleneta nove tarifne priloge, se njena uporaba podaljša za eno koledarsko leto.

2.

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo

(1)

Izraza »delavec« in »delodajalec« se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja. Delodajalci in delavci imajo status uporabnikov te kolektivne pogodbe.

(2)

»Gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobiten način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanja dobička.

(3)

»Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezen register.

(4)

Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.

(5)

»Splošni akt« je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.

(6)

Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(7)

V tej kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delavec in delodajalec«, zapisana v moški slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(8)

Kadar je v tej kolektivni pogodbi skupaj uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je mišljen splošni akt delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(9)

Pri uveljavljanju pravic delavcev, na podlagi »delovne dobe« pri zadnjem delodajalcu, se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:

-

pri zadnjem delodajalcu

-

pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca

-

za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(10)

Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu in jih izkaže z vpisom v delovno knjižico ali s potrdilom oziroma izpisom podatka o obdobjih pokojninskega zavarovanja. Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »skupne delovne dobe« se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe:

-

za delovno dobo do 31. 12. 2008: ko je bil delavec v delovnem razmerju in ki so hkrati vpisana v delovno knjižico, ki jo delavec predloži delodajalcu

-

za delovno dobo od 1. 1. 2009: ko je bil delavec v delovnem razmerju, na podlagi katerega je bil zavarovan pri slovenskih nosilcih obveznih socialnih zavarovanj, kar delavec izkaže s potrdilom oziroma izpisom podatkov o obdobjih zavarovanja iz matične evidence zavarovancev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

(11)

»Najnižja osnovna plača« je najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred. »Osnovna plača« je plača delavca po pogodbi o zaposlitvi, določena v skladu s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.

(12)

»Sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.

(13)

»Sindikalni funkcionar« v smislu drugega odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.

(14)

Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna uredba Vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

(15)

»Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.

(16)

»Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.

3.

Enotni minimalni standardi

(1)

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2)

Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi zakona in posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, v primerih in pod pogoji, kot je to določeno s to kolektivno pogodbo.

Krajevna veljavnost

a.1 člen

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Stvarna veljavnost

a.2 člen

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce ki so člani Zbornice elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije glede na razvrstitev v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24) in člani Sekcije za kovine Združenja delodajalcev Slovenije, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti:

-

C26.110 - Proizvodnja elektronskih komponent

-

C26.120 - Proizvodnja elektronskih plošč

-

C26.200 - Proizvodnja računalnikov in perifernih naprav

-

C26.300 - Proizvodnja komunikacijskih naprav

-

C26.400 - Proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo

-

C26.510 - Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav

-

C26.520 - Proizvodnja ur

-

C26.600 - Proizvodnja sevalnih, elektromedicinskih in elektroterapevtskih naprav

-

C26.700 - Proizvodnja optičnih instrumentov, magnetnih in optičnih nosilcev zapisa ter fotografske opreme

-

C27.110 - Proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev

-

C27.120 - Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike

-

C27.200 - Proizvodnja baterij in akumulatorjev

-

C27.310 - Proizvodnja kablov iz optičnih vlaken

-

C27.320 - Proizvodnja drugih električnih kablov in žic

-

C27.330 - Proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje

-

C27.400 - Proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo

-

C27.510 - Proizvodnja električnih gospodinjskih naprav

-

C27.900 - Proizvodnja drugih električnih naprav

-

C29.310 - Proizvodnja električne in elektronske opreme za motorna vozila

-

C32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov

-

C33.130 - Popravila in vzdrževanje elektronskih in optičnih naprav

-

C33.140 - Popravila in vzdrževanje električnih naprav

-

C33.200 - Montaža industrijskih strojev in naprav

Osebna veljavnost

a.3 člen

(1)

Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz prejšnjega člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in prokuriste razen, če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.

(3)

Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon in ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

Časovna veljavnost

a.4 člen

Ta pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če s to pogodbo za posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo

a.5 člen

(1)

Izraza »delavec« in »delodajalec« se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja. V tej kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delavec« in »delodajalec«, zapisana v moški slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(2)

»Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezen register.

(3)

Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.

(4)

»Splošni akt« je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.

(5)

Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(6)

Pri uveljavljanju pravic delavcev, na podlagi »delovne dobe« pri zadnjem delodajalcu, se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:

-

pri zadnjem delodajalcu,

-

pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,

-

za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(7)

Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu in jih izkaže z vpisom v delovno knjižico ali s potrdilom oziroma izpisom podatka o obdobjih pokojninskega zavarovanja. Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »skupne delovne dobe« se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe:

-

za delovno dobo do 31. 12. 2008: ko je bil delavec v delovnem razmerju in ki so hkrati vpisana v delovno knjižico, ki jo delavec predloži delodajalcu;

-

za delovno dobo od 1. 1. 2009: ko je bil delavec v delovnem razmerju, na podlagi katerega je bil zavarovan pri slovenskih nosilcih obveznih socialnih zavarovanj, kar delavec izkaže s potrdilom oziroma izpisom podatkov o obdobjih zavarovanja iz matične evidence zavarovancev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

(8)

»Starejši delavec« je delavec, ki po zakonu, ki ureja delovna razmerja, uživa posebno varstvo.

(9)

»Sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.

(10)

»Zunanji predstavnik sindikata« oziroma »zunanji sindikalni zaupnik« je oseba, ki ni zaposlena pri delodajalcu, je pa glede pravic in obveznosti glede zastopanja delavca oziroma sindikata v odnosu do delodajalca izenačen s sindikalnim zaupnikom. Zunanji predstavnik sindikata je zavezan spoštovati vsa pravila in izpolnjevati vse obveznosti, ki veljajo za tretje osebe, ki vstopajo k delodajalcu.

(11)

»Sindikalni funkcionar« v smislu drugega odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.

(12)

Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »uredba« ali »davčna uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna uredba Vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

(13)

»Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.

(14)

»Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.

Enotni minimalni standardi

a.6 člen

(1)

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2)

Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi za določanje vsebine podjetniških kolektivnih pogodb.

(3)

Odstopanje od minimalnih standardov se dogovori za omejen čas trajanja največ šest mesecev v posebnem sporazumu, sklenjenem med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.

II. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

TARIFNI RAZREDI IN RAZVRSTITEV DELOVNIH MEST OZIROMA VRSTE DEL (v nadaljevanju "dela")

Razvrstitev del

1. člen

(1)

Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

I.

tarifni razred: (enostavna dela)

Dela, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

II.

tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Dela, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.

III.

tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva zaključen 2-letni ali verificiran program nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

IV.

tarifni razred: (zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva zaključni 3-letni program javno priznanega srednjega poklicnega izobraževanja ali najmanj 2 leti in pol javno priznanega nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

V.

tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Dela, za katera se zahtevajo najmanj 3 leta srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali najmanj 4 leta javno priznanega srednjega strokovnega oziroma tehničnega izobraževanja.

VI.

tarifni razred (zelo zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva višješolska izobrazba ali izobrazba pridobljena po programu višješolskega strokovnega izobraževanja.

VII.

tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva visokošolska izobrazba ali univerzitetna izobrazba.

VIII.

tarifni razred (najbolj zahtevna dela)

Dela za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem univerzitetnem izobraževanju.

IX.

tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Dela za katera se zahteva javno priznan doktorat znanosti.

Tipična dela

2. člen

Tipična dela po tarifnih razredih so priloga št. 2 k tej pogodbi.

Postopek razvrstitve del

3. člen

(1)

Razvrstitev del po zahtevnosti opravi delodajalec s splošnim aktom.

(2)

Konkretne vrste del, ki se opravljajo pri delodajalcu, se opredelijo s splošnim aktom.

(3)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom splošnega akta, navedenega v prvem in drugem odstavku tega člena, oziroma njegovi spremembi in dopolnitvi, le-tega posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu in se do mnenja pisno opredeliti.

(4)

V primeru dvoma pri razvrščanju vrste del v tarifne razrede, se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.

(5)

Če se za posamezno delovno mesto zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred upošteva višja stopnja zahtevane izobrazbe.

Obveščanje o pooblaščenem delavcu

4. člen

Delodajalec, ki prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila, na način, ki je pri delodajalcu običajen, pisno obvestiti delavce.

POGODBA O ZAPOSLITVI

Sklenitev delovnega razmerja

5. člen

(1)

Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.

(2)

Čas trajanja delovnih izkušenj, ki jih delodajalec zahteva kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja, mora biti določen v splošnem aktu.

(3)

Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo največ 5 let.

Varstvo delavcev

5.a člen

(1)

Delodajalec ne sme s tehničnimi sredstvi nadzorovati prostorov, ki so namenjeni za počitek in osebne potrebe delavcev.

(2)

Delodajalec enkrat letno obvešča sindikate pri delodajalcu o ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu in se o izvajanju ukrepov posvetuje s sindikati pri delodajalcu.

(2)

Delodajalec objavi potrebo po delu v ženski in moški slovnični obliki razen, če iz narave dela ne izhaja drugače.

Pogodba o zaposlitvi

7. člen

(1)

Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona, ki ureja delovna razmerja, vsebuje tudi:

-

poskusno delo (če se zahteva)

-

tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu), znesek osnovne plače na mesec ali na uro

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt.

(2)

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.

(3)

Delodajalec mora delavca ob nastopu dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4)

Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani v fizični ali elektronski obliki na način, da so dostopni vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči. Na željo delavca se mu dokumenti izročijo v elektronski ali fizični obliki. Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane delavce, ko so na delu pri uporabniku.

(5)

Če delodajalec, brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero se predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 15 delovnih dneh.

(6)

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za dve ali več delovnih mest, zlasti, če se delo na delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

Suspenz pogodbe o zaposlitvi

7.a) člen

(1)

Suspenz pogodbe o zaposlitvi nastopi tudi v primeru, ko delavec v skladu z mnenjem medicine dela več kot 45 dni v koledarskem letu, prekinjeno ali neprekinjeno, začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto ali posebne zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami, delodajalec pa mu ne more odrediti drugega dela.

(2)

Za čas suspenza po prejšnjem odstavku tega člena pripada delavcu samo nadomestilo plače v višini 50% njegove plače, do katere bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

(3)

Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru, ko je nezmožnost za opravljanje dela iz prvega odstavka tega člena posledica opravljanja dela pri delodajalcu in v primeru, ko je delavec upravičeno odsoten zaradi bolezni ali poškodbe.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

8. člen

(1)

Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v primeru izvajanja projektnega dela. Projektno organizirano delo je delo, ki se prične, izvaja in zaključi skladno s projektnim programom in ima svojo samostojno finančno in organizacijsko konstrukcijo. Če je delo projektno organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

(2)

Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz zakona, ki ureja delovna razmerja.

(3)

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi v primeru zaposlitve iz razloga za opravljanje pripravništva.

(4)

Po samostojni odločitvi vodstva družbe se lahko sklene delovno razmerje za določen čas z tudi do 3 % zaposlenih pri velikih delodajalcih in do 2 % zaposlenih pri srednje velikih delodajalcih (upoštevajoč velikost podjetja po zakonu, ki ureja gospodarske družbe), čeprav ti ne ustrezajo zakonski definiciji vodilnega delavca, če se z njimi sklene izventarifna pogodba.

Izventarifna pogodba o zaposlitvi je pogodba, ki jo delodajalec sklene z vodilnim delavcem, opredeljenim v zakonu, ki ureja delovna razmerja ali s strokovnjakom, katerega osnovna plača vsaj za 30 odstotkov presega najnižjo osnovno plačo določeno v tej kolektivni pogodbi za delavce IX. tarifnega razreda.

(5)

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi v primeru zaposlitve iz razloga za opravljanje pripravništva in poskusnega dela.

Delo na domu

8.a člen

(1)

Za delo na domu, kot ga ureja zakon, ki ureja delovna razmerja, se šteje delo, ki ga delavec občasno ali trajno opravlja na domu ali v drugih prostorih, ki niso delovni prostori delodajalca.

(2)

Delavec, ki opravlja delo na domu, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja ter pravico do izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter enake možnosti za napredovanje kot ostali delavci.

Poskusno delo

9. člen

(1)

Delodajalec in delavec lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, pri čemer morata upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

(2)

Z načinom spremljanja poskusnega dela mora biti delavec seznanjen pred nastopom dela.

Pripravništvo

9.a) člen

(1)

Pripravnik je oseba, ki začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in ravni njegove izobrazbe.

(2)

Ni pripravnik, kdor je srednjo strokovno, višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pridobil s študijem ob delu in bil ves čas študija zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala raven in smer strokovne izobrazbe, za katero se je izobraževal.

(3)

Delodajalec lahko odloči, v katerih primerih pripravništvo ni potrebno.

(4)

Trajanje pripravništva se določi za različno dolga obdobja glede na raven strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače. Pripravništvo lahko traja:

-

za dela do vključno V. ravni izobrazbe največ 6 mesecev

-

za dela VI. ravni izobrazbe največ 9 mesecev

-

za dela VII. ravni izobrazbe največ 12 mesecev.

(5)

Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebej uspešen in s tem dokaže, da je pridobil delovne izkušnje, potrebne za samostojno delo v stroki, lahko delodajalec na mentorjev predlog skrajša pripravniško dobo, vendar ne za več kot tretjino prvotno določenega trajanja.

(6)

Pripravnika vodi, usmerja, nadzira in ocenjuje mentor, ki ga določi delodajalec. Mentor izdela program pripravništva, po katerem se pripravnik usposablja in z njim ob nastopu dela seznani pripravnika. Mentor pripravnika seznani tudi z načinom in obsegom preverjanja pridobljenega znanja.

(7)

Mentor mora imeti najmanj enako raven izobrazbe kot se to zahteva za delovno mesto ali vrsto del, na katerega je pripravnik razporejen, vsaj 1 leto delovnih izkušenj in mora poznati naloge, za katere se pripravništvo izvaja.

(8)

Pred iztekom pripravniške dobe pripravnik opravlja pripravniški izpit, ki vsebuje preizkus znanja iz stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

(9)

Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj 3 člane, ki imajo najmanj enako raven strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto ali vrsto del, na katerega je pripravnik razporejen in vsaj 1 leto delovnih izkušenj.

(10)

Če pri delodajalcu ni dovolj ustreznih strokovnjakov, lahko delodajalec za predsednika ali člana komisije za pripravniški izpit imenuje tudi druge strokovnjake s področja, s katerega se opravlja pripravniški izpit.

(11)

Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(12)

Komisija za pripravniški izpit oceni pripravništvo z oceno, ki glasi »opravil« – »ni opravil« in to sporoči pripravniku takoj po končanem izpitu.

(13)

O poteku in rezultatu pripravniškega izpita sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in oba člana komisije.

(14)

Delodajalec lahko pripravniku, ki prvič ne opravi pripravniškega izpita, omogoči ponovitev opravljanja izpita.

Omejitev števila napotenih delavcev

9.b) člen

(1)

V koledarskem letu lahko največ 3 mesece znaša število napotenih delavcev, zaposlenih pri delodajalcu do 35 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

-

da v povprečju v preteklem koledarskem letu število napotenih delavcev, zaposlenih pri uporabniku za zagotavljanje dela za določen čas, ne presega 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku

-

da uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pri uporabniku zaposlenemu delavcu ali več delavcem na delovnem mestu ali na delovnih mestih, ki se pokrivajo z delovnimi mesti ali vrstami del, na katerih delajo delavci napoteni pri uporabniku.

(2)

Uporabnik tekoče obvešča reprezentativni sindikat pri delodajalcu o povečanem številu napotenih delavcev iz prvega odstavka tega člena.

(3)

V omejitev po tem členu se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

10. člen

(1)

Določbe tega člena se uporabljajo za ugotavljanje odpovednega razloga nesposobnosti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(2)

Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela delavca le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu.

(3)

Delodajalec najmanj tri dni pred razgovorom vroči delavcu dokumentacijo, na podlagi katere je začel postopek.

(4)

V času poskusnega dela tega postopka ni mogoče voditi.

Opravljanje drugega dela

11. člen

(1)

V času delovnega razmerja delodajalec lahko, poleg primerov določenih v zakonu (začasno zmanjšan obseg dela), odredi delavcu opravljanje druge vrste dela kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, na podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:

-

delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje

-

če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda

-

ob nenadnih okvarah delovnih naprav

-

v primeru nenadno povečanega obsega del

-

nadomestitev nenadno začasno odsotnega delavca

-

če delavec začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto ali posebne zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami,

če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.

(2)

Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela, dokler trajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena in sicer največ 65 delovnih dni v koledarskem letu, razen v primeru zadnje alineje prejšnjega odstavka, ko je delavec drugo vrsto dela dolžan opravljati ves čas obstoja razloga.

(3)

Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka.

(4)

Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena, delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(5)

Delavcu, ki zaradi izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne sme opravljati del, za katera je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se lahko odredi opravljanje druge vrste dela, za katera se zahteva enaka ali nižja stopnja zahtevnosti, dokler taka prepoved traja.

(6)

Delavec je dolžan opravljati drugo delo ne glede na raven in smer izobrazbe, če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.

Odpovedni rok pri odpovedi iz razloga nesposobnosti

11.a člen

(1)

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:

-

do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni

-

od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

(2)

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Navedena omejitev velja tudi za delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni nad 25 let.

Določanje in reševanje presežnih delavcev

12. člen

(1)

Delodajalec se je dolžan posvetovati s sindikatom pred sprejemom odločitve, ki se nanaša na takšne spremembe v strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in organizacije poslovanja, ko obstoji verjetnost, da bodo te spremembe privedle do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po večjem številu dela delavcev.

(2)

Sindikatu je treba posredovati program presežnih delavcev najkasneje 10 dni pred obravnavo pri delodajalcu.

Razporejanje delovnega časa

13. člen

V delovni čas se šteje tudi čas za:

-

usposabljanje in izpopolnjevanje po napotilu delodajalca v delovnem času,

-

organizirane odmore za dodatne počitke med delom,

-

osebne potrebe,

-

potrebne priprave delovnega mesta za delo (kot npr.: čiščenje in podobno, nameščanje varovalne oziroma delovne opreme).

Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije

Časovnica