Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem...

3622. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-A)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-A)

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. oktobra 1998.

001-22-94/98

Ljubljana, dne 23. oktobra 1998.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-A)

1. člen

V zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popravek, 25/96 - odločba US in 5/98 – odločba US) se v 35. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe.".

2. člen

V 39. členu se v 4. točki za besedo "postopek" doda besedilo "in je bil podan predlog za kaznovanje".

3. člen

V 40. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(1) Brž ko sodnik ali sodnik porotnik zve za kakšen razlog svoje izločitve iz 1. do 5. točke prejšnjega člena, mora prenehati z vsakim delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča, ki odredi, da se zadeva po pravilih sodnega reda dodeli drugemu sodniku. Če gre za izločitev predsednika sodišča, v tej zadevi kot predsednik odloča podpredsednik sodišča, če pa mora biti izločen tudi ta, si predsednik sodišča določi namestnika izmed sodnikov tega sodišča, če to ni mogoče, pa zahteva od predsednika neposredno višjega sodišča, naj mu določi namestnika.".

4. člen

V 41. členu se na koncu drugega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo "v primeru iz 6. točke 39. člena tega zakona pa samo do začetka glavne obravnave.".

5. člen

V 42. členu se na začetku petega odstavka doda besedilo "Če je bila zahteva za izločitev iz 6. točke 39. člena tega zakona vložena po začetku glavne obravnave ali".

6. člen

V 65. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) V kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kazenskega zakonika Republike Slovenije, razen dejanj po členih 185 do 187 in kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 201. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije, mora imeti mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zaščito njegove integritete med zaslišanjem pred sodiščem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Mladoletnemu oškodovancu, ki pooblaščenca še nima, postavi pooblaščenca sodišče po uradni dolžnosti izmed odvetnikov.".

7. člen

V 70. členu se v prvem odstavku za besedo "zapora," doda besedilo "ali če je po 157. členu tega zakona priveden k preiskovalnemu sodniku,".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Obdolženec mora imeti zagovornika pri postopku po 204.a členu tega zakona in ves čas, dokler traja zoper njega odrejeni pripor.".

V tretjem odstavku se besedilo "oziroma zasebne tožbe, če gre za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča" nadomesti z besedilom ",če gre za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali hujša kazen".

V četrtem odstavku se za besedo "let" doda besedilo "ali če je nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani".

8. člen

V 71. členu se za besedo "sodnik" dodajo besede "oziroma predsednik senata".

9. člen

V 72. členu se prvi odstavek spremeni tako da se glasi:

"(1) V primerih, ko prenehajo razlogi obvezne obrambe iz 70. člena tega zakona, kot tudi če si obdolženec namesto postavljenega zagovornika vzame drugega zagovornika, se postavljeni zagovornik razreši.".

10. člen

V 78. členu se v prvem odstavku besedilo "čiste plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji" nadomesti z besedilom "neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo".

11. člen

85. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Za zapisnik o glavni obravnavi se uporabljajo določbe členov 314 do 317 tega zakona, ostale določbe o zapisniku pa le kolikor niso v nasprotju s temi določbami.".

12. člen

V 89. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(1) Obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje, da napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oziroma odda tudi pritožbo.".

13. člen

V 90. členu se v prvem odstavku za besedo "je" doda besedilo "razglasil sodbo, zoper katero se napoveduje pritožba oziroma".

V tretjem odstavku se za besedo "skupaj" doda besedilo "z napovedjo pritožbe zoper sodbo oziroma".

14. člen

V 92. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(1) Stroški kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega.".

V tretjem odstavku se besedilo "čiste plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji" nadomesti z besedilom "neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo".

V četrtem odstavku se za besedo "izdatki" dodata besedi "in nagrada". Za besedo "oškodovanca" se dodata besedi "ter oškodovanca".

15. člen

V 94. členu se v prvem odstavku za besedo "stroške" v četrti vrstici postavi vejica in doda beseda "nastale", za besedo "obravnave" pa se doda besedilo "ali nevložitvijo napovedane pritožbe".

16. člen

V 96. členu se v tretjem odstavku besedilo "Zasebni tožilec mora" nadomesti z besedilom "Zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec morata". Za besedo "tožilcu" na koncu prvega stavka se črta pika in doda besedilo "ali oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru iz drugega odstavka 63. člena tega zakona." V drugem stavku se za besedama "zasebnega tožilca" postavi vejica, besedilo "in njegovega pooblaščenca" pa se nadomesti z besedilom "oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev". V tretjem stavku se za besedo "tožilec" doda besedilo "ali oškodovanec kot tožilec". Za besedo "tožilcev" v četrtem stavku se doda besedilo "oziroma oškodovancev kot tožilcev".

17. člen

V 97. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Če plačilo stroškov kazenskega postopka ni naloženo obdolžencu, bremenijo stroški pooblaščenca oškodovanca iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona proračun.".

18. člen

Za 98. členom se doda nov 98.a člen, ki se glasi:

"98.a člen

Glede plačila stroškov, ki nastanejo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, se smiselno uporabljajo določbe členov 92 do 98 tega zakona.".

19. člen

Za 141. členom se doda nov 141.a člen, ki se glasi:

"141.a člen

(1)

Obdolžencu, ki se mu mora kazen odpustiti (tretji odstavek 297. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije) in njegovim bližnjim sorodnikom (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena) se mora v primerih, ko obstaja utemeljena nevarnost za njihovo življenje, v največji možni meri zagotoviti osebna varnost v predkazenskem postopku, med in po končanem kazenskem postopku.

(2)

Ukrepi za zagotavljanje osebne varnosti se izvajajo na predlog državnega tožilca po navodilih, ki jih za posamezni primer izdata skupaj minister, pristojen za pravosodje in minister, pristojen za notranje zadeve. Če mora obdolženec prestajati zaporno kazen po obsodbi za druga kazniva dejanja, izda ustrezna navodila minister, pristojen za pravosodje po predhodnem mnenju upravnika zavoda za prestajanje kazni.".

20. člen

V 149. členu se v drugem odstavku beseda "in" črta. Črta se pika na koncu prvega stavka in doda besedilo "in bris ustne sluznice.".

21. člen

V XV. poglavju se členi od 150 do 156 nadomestijo z novimi členi, ki se glasijo:

"150. člen

(1)

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena in če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo oziroma računalniški sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, se lahko zoper to osebo odredi:

1)

nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem;

2)

kontrola pisem in drugih pošiljk;

3)

kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost;

4)

prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru.

(2)

Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredijo ukrepi iz prejšnjega odstavka, so:

1)

kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let;

2)

kaznivo dejanje ugrabitve po 144. členu, neopravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu, omogočanja uživanja mamil po 197. členu, izsiljevanja po 218. členu, neupravičenega sprejemanja daril po 247. členu, neupravičenega dajanja daril po 248. členu, pranja denarja po 252. členu, tihotapstva po 255. členu, jemanja podkupnine po 267. členu, dajanja podkupnine po 268. členu, nezakonitega posredovanja po 269. členu, hudodelskega združevanja po 297. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310. členu ter povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po tretjem odstavku 319. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije;

3)

druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let.

151. člen

(1)

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se bo lahko v točno določenem prostoru pridobilo dokaze, katerih se z milejšimi ukrepi, vključno z ukrepi iz prejšnjega člena ne bi dalo zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ljudi, se lahko zoper to osebo izjemoma odredi prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore.

(2)

Ukrep iz prejšnjega odstavka se lahko odredi v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji iz prve točke drugega odstavka prejšnjega člena, kaznivimi dejanji iz druge točke istega odstavka, razen za kazniva dejanja ugrabitve po 144. členu, omogočanja uživanja mamil po 197. členu, izsiljevanja po 218. členu, pranja denarja po prvem, drugem, tretjem in petem odstavku 252. člena in tihotapstva po 255. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije, v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji iz tretje točke istega odstavka, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let pa le, če obenem obstaja resna nevarnost za življenje ljudi.

152. člen

(1)

Ukrepe iz 150. in 151. člena tega zakona odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca, ki mora vsebovati:

1) podatke o osebi, zoper katero se predlaga ukrep;

2)

utemeljitev razlogov za sum, da gre za izvrševanje, pripravo ali organizacijo v 150. oziroma 151. členu tega zakona določenih kaznivih dejanj;

3)

kateri ukrep se predlaga, način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje, točno določitev prostora ali kraja, v katerem se ukrep izvaja, komunikacijsko oziroma telekomunikacijsko sredstvo in ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo posameznega ukrepa;

4) utemeljitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način in uporabe ostalih milejših ukrepov;

5)

utemeljitev razloga za predčasno izvrševanje odredbe v primeru iz naslednjega odstavka tega člena.

(2)

Izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja, lahko organi za notranje zadeve začnejo z izvrševanjem ukrepov iz 150. člena tega zakona na podlagi ustne odredbe preiskovalnega sodnika. Pisna odredba mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe. Za predčasno izvrševanje mora obstajati utemeljen razlog; v nasprotnem primeru sodišče ne glede na siceršnjo upravičenost uporabe ukrepov vselej postopa po četrtem odstavku 154. člena tega zakona.

(3)

Če pri izvrševanju ukrepa iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona organi za notranje zadeve ocenijo, da je vsebina pisma ali druge pošiljke takšna, da bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku, morajo s tem nemudoma seznaniti preiskovalnega sodnika, ki odloči, kako se bo s pošiljko ravnalo. O tem preiskovalni sodnik sestavi poseben zapisnik.

(4)

Izvajanje ukrepov iz 150. in 151. člena tega zakona lahko traja največ en mesec, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakič za en mesec, vendar za ukrepe iz 150. člena tega zakona skupno največ šest mesecev, za ukrep iz 151. člena tega zakona pa skupno največ tri mesece. Izvajanje teh ukrepov se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni.

(5)

Odredbo iz prvega odstavka tega člena izvršijo organi za notranje zadeve. Podjetja, ki opravljajo prenos informacij, so organom za notranje zadeve dolžna omogočiti izvršitev odredbe.

153. člen

(1)

Po prenehanju uporabe ukrepov iz 150. in 151. člena tega zakona morajo organi za notranje zadeve vse posnetke, sporočila in predmete, pridobljene z uporabo teh ukrepov, skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati državnemu tožilcu.

(2)

Državni tožilec celotno gradivo preda preiskovalnemu sodniku; ta pa preizkusi, ali so se ukrepi izvajali na način, kot so bili odobreni. Preiskovalni sodnik lahko odredi, da se posnetki telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja v celoti ali deloma prepišejo. Glede prepisa teh posnetkov se uporabljajo določbe petega odstavka 84. člena tega zakona.

154. člen

(1)

Sporočila in posnetke, pridobljene z uporabo ukrepov po 150. in 151. členu tega zakona, hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.

(2)

Če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov iz 150. in 151. člena tega zakona ne poda takšne izjave, se gradivo iz prejšnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči. O tem uničenju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. Pred uničenjem obvesti preiskovalni sodnik o uporabi teh ukrepov osumljenca, ki ima pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom, v primerih večjega obsega tega gradiva pa s poročilom iz prvega odstavka 153. člena tega zakona. Če je mogoče utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali iz drugih tehtnih razlogov, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti odloči, da osumljenca z vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanjal.

(3)

Ne smejo se uporabiti kot dokaz posnetki telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja oseb, če se ne nanašajo na katero izmed kaznivih dejanj iz drugega odstavka 150. člena tega zakona, kadar so bili pridobljeni z izvajanjem ukrepov po prvem odstavku 150. člena oziroma na katero izmed kaznivih dejanj iz drugega odstavka 151. člena tega zakona, kadar so bili pridobljeni z izvajanjem ukrepa po prvem odstavku 151. člena tega zakona.

(4)

Če so bili ukrepi iz 150. in 151. člena tega zakona izvršeni brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na tako dobljene podatke, sporočila, posnetke ali dokazila.

(5)

Določbe 237. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za podatke, posnetke, sporočila in dokazila, pridobljena z uporabo ukrepov iz 150. in 151. člena tega zakona.

155. člen

(1)

Če je mogoče utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. člena tega zakona, lahko državni tožilec na podlagi obrazloženega predloga organov za notranje zadeve s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine. Predlog in odredba postaneta sestavni del kazenskega spisa.

(2)

Odredba državnega tožilca se lahko nanaša le na enkraten ukrep. Predlog za vsak nadaljnji ukrep zoper isto osebo mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo njegovo uporabo.

(3)

Pri izvrševanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena organi za notranje zadeve in njihovi sodelavci ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti. Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja sicer ne bi bila pripravljena storiti.

(4)

Če je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi z ukrepom iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Glede predmetov, pridobljenih z ukrepi iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe 110., 131., 498. in 498.a člena tega zakona.

156. člen

Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je povezano s pridobitvijo premoženjske koristi, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni službi, da mu sporoči podatke o vlogah, računih in drugih poslih te osebe in drugih oseb, za katere je moč utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih storilca, če bi ti podatki utegnili biti pomemben dokaz v kazenskem postopku.".

22. člen

V 157. členu se v prvem odstavku črtata besedi "in drugega". Za besedo "člena" se doda besedilo "ali prvega odstavka 432. člena".

V drugem odstavku se za besedama "3. točke" besedilo "drugega odstavka 201. člena tega zakona" nadomesti z besedilom "prvega odstavka 201. člena tega zakona in 1. in 2. točke prvega odstavka 432. člena tega zakona"; za besedama "2. točke" se beseda "drugega" nadomesti z besedo "prvega".

23. člen

Za 161. členom se doda nov 161.a člen, ki se glasi:

"161.a člen

(1)

Državni tožilec sme ovadbo za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, odstopiti v postopek poravnavanja. Pri tem upošteva vrsto in naravo dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za istovrstna ali druga kazniva dejanja, kot tudi stopnjo njegove kazenske odgovornosti.

(2)

Poravnavanje vodi poravnalec, ki je zadevo dolžan prevzeti v postopek. Poravnavanje se sme izvajati le s pristankom osumljenca in oškodovanca. Poravnalec je pri svojem delu neodvisen. Poravnalec si mora prizadevati, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami dejanj.

(3)

Ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, državni tožilec ovadbo zavrže. Poravnalec je državnega tožilca dolžan obvestiti tudi o neuspelem poravnavanju ter razlogih za to. Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od treh mesecev.

(4)

V primeru zavrženja ovadbe iz prejšnjega odstavka oškodovancu ne gredo pravice iz drugega in četrtega odstavka 60. člena tega zakona, o čemer ga mora poravnavalec poučiti pred podpisom sporazuma.

(5)

S splošnimi navodili, ki jih izda generalni državni tožilec, se podrobneje opredelijo pogoji in okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ki vplivajo na odstop ovadbe v postopek poravnavanja.".

24. člen

V 162. členu se v prvem odstavku za besedo "sme" doda besedilo "s soglasjem oškodovanca". Besedi "enega leta" se nadomestita z besedama "treh let".

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) V primeru zavrženja ovadbe iz prejšnjega odstavka oškodovancu ne gredo pravice iz drugega in četrtega odstavka 60. člena tega zakona. O izgubi teh pravic mora državni tožilec poučiti oškodovanca, preden da ta soglasje po prvem odstavku tega člena.".

25. člen

V 163. členu se v 1. točki prvega odstavka za besedo "sme" doda besedi "oziroma mora".

26. člen

V 169. členu se v četrtem odstavku črta tretji stavek.

V devetem odstavku se besede "sedmega in osmega" nadomestijo z besedami "šestega in sedmega".

27. člen

V 178. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(1) Pri zaslišanju obdolženca sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik. Če preiskovalni sodnik oceni, da je njuna navzočnost v posameznem primeru potrebna, lahko odredi, da se zaslišanje opravi v njuni obvezni navzočnosti. Navzočnost državnega tožilca in zagovornika je obvezna vselej, ko gre za prvo zaslišanje po privedbi obdolženca na podlagi 157. člena tega zakona.".

V četrtem odstavku se za prvim stavkom doda besedilo: "Preiskovalni sodnik lahko odredi, da se obdolženec odstrani z zaslišanja, če priča v njegovi navzočnosti ne želi izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govorila resnice ali v primeru, če bo po zaslišanju priče potrebno opraviti sodno prepoznavo. Obdolženec ne sme biti navzoč pri zaslišanju priče, mlajše od 15 let, ki je žrtev katerega izmed kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona.".

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(6) Če tisti, ki mu je bilo poslano obvestilo o preiskovalnem dejanju, ne pride, se dejanje lahko opravi tudi v njegovi nenavzočnosti. Če preiskovalni sodnik odredi obvezno navzočnost, pa na zaslišanje obdolženca ne prideta državni tožilec ali zagovornik, se zaslišanje praviloma preloži, razen če bi potekel rok iz drugega odstavka 203. člena tega zakona oziroma če preiskovalni sodnik glede na spremenjene okoliščine oceni, da obvezna navzočnost ni več potrebna. O preložitvi oziroma izostanku z zaslišanja preiskovalni sodnik obvesti višjega državnega tožilca oziroma odvetniško zbornico.".

V sedmem odstavku se črta drugi stavek.

28. člen

V 180. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: "Če oškodovancu obvestila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona.".

29. člen

V 184. členu se v prvem odstavku vejica za besedo "razjasnjeno" nadomesti s piko, ostalo besedilo do konca odstavka pa se črta.

30. člen

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-A)

Časovnica