Nalaganje dokumenta...
Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 72-3561/2018, stran 11229 DATUM OBJAVE: 16.11.2018
VELJAVNOST: od 1.12.2018 / UPORABA: od 1.12.2018
RS 72-3561/2018
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.12.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.8.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 72/18
3561. Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; ZPNačrt), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 32. redni seji dne 7. novembra 2018 sprejel
O D L O K
o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje
o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje
I. UVODNE DOLOČBE
S tem odlokom se sprejmejo druge spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr. in 49/16; v nadaljevanju: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje). Strokovna gradiva za druge spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje je izdelala STRUKTURA, arhitekturna delavnica forme/vsebine, d.o.o.
Druge spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (v nadaljevanju: SD02OPN) ohranjajo strateški del, vključujejo pa nove razvojne pobude. Ob tem v besedilu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje odpravljajo nekatere dvoumnosti akta, vendar znotraj prvotnega koncepta. Zatem spreminjajo označevanje EUP ter usklajujejo akt z aktualnim pravnim stanjem.
Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje sestavljajo:
I. UVODNE DOLOČBE
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE TREBNJE
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Tabele, ki so sestavni del odloka:
Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – naselja
Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor
Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – mineralne surovine
Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN
Tabela 3: Nezahtevni objekti
Tabela 4: Enostavni objekti
Tabela 5: Začasni objekti
SD02OPN vsebujejo besedilo (1.), kartografski del z grafičnimi prikazi (2.) in priloge k aktu (3.) v naslednjem obsegu:
I. Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje
(1)
Besedilo Odloka o drugih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje.
(2)
Grafični prikazi SD02OPN vključujejo grafične prikaze občinskega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr.), grafične prikaze prvih (1) sprememb in dopolnitev OPN Trebnje (Uradni list RS, št. 49/16) in grafične prikaze SD02OPN kart, ki se spreminjajo. V nadaljevanju tega člena OPN.
Naslovnica
-
Vsebina grafičnega dela OPN
-
Strateški del OPN
• karta 4.3: Prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč
-
Izvedbeni del OPN
221 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000
222 Pregledna karta Občine Trebnje s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000
223 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1.5.000 (nadomestijo se karte02, 03, 05, 06, 07, 08, 09, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 35)
224 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 (nadomestijo se karte 02, 03, 05, 06, 07, 08, 09, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 35)
-
Legenda
II. PRILOGE OPN
31 Izvleček iz nadrejenega akta
32 Prikaz stanja prostora, ki vsebuje:
321 tekstualni del
322 grafične prikaze:
3220 naslovnica
3221 pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M1:50.000, list 00
3222 grafični prikaz rabe prostora, M 1:5.000, listi 01 do 40
3223 grafični prikaz varstvenih režimov in prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1.5.000, listi 01 do 40
3224 meja območja prostorskega akta, M1:50.000
3225 legenda
-
33 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
-
34 Prva ter druga mnenja
-
35 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
-
36 Povzetek za javnost
-
38 Podrobnejše strokovne podlage na zahtevo posameznih NUP
III. DIGITALNI PODATKI OPN
Digitalna vsebina OPN Občine Trebnje obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi SD02OPN so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2016) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE TREBNJE
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr. in 49/16) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Trebnje s prvimi in drugimi spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju: OPN Občine Trebnje).
Strokovna gradiva za OPN Občine Trebnje sta izdelala URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, in STRUKTURA, arhitekturna delavnica forme/vsebine, d.o.o.«.
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
OPN Občine Trebnje vsebuje:
I. Odlok o OPN
(1)
Besedilo odloka o OPN
(2)
Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70 cm z naslednjo vsebino:
Grafični prikazi SD02OPN vključujejo grafične prikaze občinskega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr.), grafične prikaze prvih (1) sprememb in dopolnitev OPN Trebnje (Uradni list RS, št. 49/16) in grafične prikaze SD02OPN kart, ki se spreminjajo.
Naslovnica – dopolnjuje 3220 Naslovnica
Vsebina grafičnega dela OPN Strateški del OPN
0-01 Zasnova prostorskega razvoja, merilo 1:50.000
0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000
0-03 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, merilo 1:50.000
0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000
0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, merilo 1:50.000- dopolnjuje karta 4.3
0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000
0-07 Strateške razvojne površine mesta Trebnje, merilo 1:15.000
0-08 Strateške razvojne površine naselja Veliki Gaber, merilo 1:7.500 Izvedbeni del OPN
1.
01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000 – dopolnjuje karta 221
1.
02 Pregledna karta naselij občine Trebnje z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000
2.
01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 – dopolnjuje karta 222
3.
01 do 3.40 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 – dopolnjuje karta 223
4.
01 do 4.40 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 – dopolnjuje karta 224
5.
01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000
6.
01 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za Dobrnič, merilo 1:500
Legenda
II. PRILOGE OPN
OPN Občine Trebnje ima naslednje priloge:
31 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta
32 prikaz stanja prostora, ki vsebuje:
-
tekstualni del
-
grafične prikaze: (dopolnjuje karta 322)
00 pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M 1:50.000, list 00 – dopolnjuje karta 3221
01 grafični prikaz rabe prostora, M 1:5.000, listi 1-01 do 1-40 – dopolnjuje karta 3221
02 prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1.5.000 – dopolnjuje karta 3223
03 grafični prikaz varstvenih režimov – dopolnjuje karta 3223
03.
a varstvo kulturne dediščine, M 1:5.000 (listi 3a-01 do 3a-45)
03.
b ohranjanje narave, M 1:5.000 (listi 3b-01 do 3b-45)
03.
c varstvo voda, M 1:5.000 (listi 3c-01 do 3c-45)
03.
d območja za potrebe obrambe, M 1:5.000 (list 3d-30)
04 meja območja prostorskega akta, M 1:5.000 (listi 4-01 do 4-45) – dopolnjuje karta 3224
33 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
34 smernice in mnenja ter prvo in drugo mnenje
35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
36 povzetek za javnost
37 okoljsko poročilo
III. DIGITALNI PODATKI OPN
Digitalna vsebina OPN Občine Trebnje obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2016) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.
Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje Občine Trebnje meri 163,3 km2. V 133 naseljih prebiva 12.662 prebivalcev (vir: SURS, H1 2018), povprečna gostota je 77,5 preb./km2.«.
Za drugim odstavkom 18. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Preko območja občine sta načrtovana prenosna plinovoda R53 Trebnje–Mirna in M5 Novo mesto–Trebnje (Odlok o LN plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Trebnje«, Skupšč. Dol. L. št. 12, z dne 17. 7. 1989).«.
Za petim odstavkom 19. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Občina bo v največji možni meri zagotavljala nadzor nad kakovostjo vseh vodnih virov (tudi zasebnih) in oskrbo večine prebivalstva s kakovostno pitno vodo iz javnega vodovoda.«.
Na koncu četrtega odstavka 27. člena se pika črta in doda besedilo:
», površin za urbano vrtnarjenje v občinskem središču, površin za šport in rekreacijo ter primerne dostopnosti do njih s peš ali kolesarskimi potmi.«.
Na koncu drugega odstavka 38. člena se za piko doda besedilo:
»Na zahodnem delu se v območju Štefana posodobi vozlišče AC in regionalnih cest s smermi proti Veliki Loki in v središče Trebnjega.«.
Šesti odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Avtobusna postaja se načrtuje v bližini železniške postaje, tako da se zagotovi čim boljša povezava z železnico. Urejanje »prometne glave« naj vključuje tudi parkirišča za prestopanje P+R, tako da se vzpostavijo pogoji za kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih sredstev. Sklopi P+R naj se vzpostavijo v centru Trebnjega ter ob pomembnejših vpadnicah v mesto in večja naselja.«.
Za sedmim odstavkom 38. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Na celotnem območju občine naj se zgradijo kolesarske ceste, ki naj služijo tudi kot povezave s sosednjimi občinami.«.
Za drugim odstavkom 43. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Načrtovana je cestna povezava med regionalnima cestama R2-448/0220 Pluska–Trebnje in R3-652/1457 Moravče–Čatež–Trebnje z novim viaduktom pri Zidanem mostu oziroma Štefanu. Načrtovana je rekonstrukcija celotne regionalne ceste, in sicer na naslednjih odsekih: R2/448-0220 Pluska–Trebnje, R1/215-1490 Trebnje–Jezero in R2/448-0221 Trebnje z izgradnjo obojestranske kolesarske ceste, sanacijo vseh podvozov in nadvozov in izgradnjo križišč. Načrtovana je izgradnja obvoznic v Dobrniču, Velikem Gabru ter severna obvoznica Trebnjega.«.
14. točka 53. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(14) Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji oziroma gradbeni parceli, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo, medtem ko nadomestna gradnja pomeni gradnjo na način, da se vzpostavi prejšnje stanje (enaka lega objekta, gabariti, namembnost in nespremenjena zunanjost objekta).«.
Šesti odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Enote urejanja odprtega prostora (EUP-O) so območja odprtega prostora – krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G in V. EUP-OP so razdeljene na severno enoto OS in južno enoto OJ. EUP-O so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.«.
Na koncu tretje alineje točke (1016b) 57. člena se vejica črta in doda besedilo:
»– gradnja le stanovanjskega objekta brez gospodarskega objekta kot manj zahtevni objekt ni dopustna,«.
V peti alineji točke (1021a) 58. člena se črta besedilo:
»(npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti ...)«.
V četrti alineji točke (2010b in 2020b) 68. člena se pika črta in doda besedilo:
», v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.«.
Za 68. členom se doda nov 68.a člen, ki se glasi:
Na EUP z oznako OS85, OS86, OJ19, OJ20, OJ21, OJ22, OJ23, OJ24, OJ25, OJ26, OJ027, OS88, OS89 in TV020 velja, da se kmetijska zemljišča, ki so po dejanski rabi gozd, vzpostavijo v roku največ 15 let po sprejemu tega akta.«.
Za četrto alinejo točke (5011b) 72. člena se pika črta in nadomesti z vejico ter dodata novi peta in šesta alineja, ki se glasita:
»– postavitev objektov za zadrževanje plazov,
-
plezalne stene ob izpolnjenem pogoju geomehanske stabilnosti.«.
Drugi odstavek 79. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele …) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
-
rekonstrukcija in odstranitev objekta,
-
dozidave niso dopustne,
-
nadzidave so dopustne do maksimalnega višinskega gabarita in faktorja izrabe po OPN (za EUP),
-
podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa,
-
nadomestna gradnja.
Najmanjši odmik od parcelnih meja oziroma od regulacijske linije cest za obstoječe objekte iz prvega stavka tega odstavka, ki imajo manjši odmik od predpisanega, ne sme biti manjši od obstoječega.«.
Tretji odstavek 79. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
-
rekonstrukcija in odstranitev objekta,
-
dozidave,
-
nadzidave – dopustne do maksimalnega višinskega gabarita in do faktorja izrabe dopustnega za EUP,
-
dopustna je podkletitev objekta,
-
nadomestna gradnja.
Najmanjši odmik od parcelnih meja oziroma od regulacijskih linij za obstoječe objekte iz prvega stavka tega odstavka, ki imajo manjši odmik od predpisanega, ne sme biti manjši od obstoječega. Izjemoma so v območju kulturne dediščine (naselbinska, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih, vendar le s soglasjem soseda.«.
Za spremenjenim tretjim odstavkom 79. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pri posegih, kjer zgrajeno stanje na dan veljavnosti odloka ni v skladu z merili legalnosti, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega akta. Ob tem pa so v teh primerih dopustna odstopanja v legi, širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini stavbe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, oblikovanju in naklonu strehe ter oblikovanju in velikosti frčad, faktorjih izkoriščenosti, odmikih, morfologiji ter velikosti gradbene parcele. Pri slednjih je potrebno v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo posebej ugotoviti in utemeljiti, da objekt izpolnjuje bistvene tehnične zahteve, odstopanja od določil pa ne povzročajo funkcionalno prostorskih in okoljskih negativnih vplivov.«.
V 3. točki 82. člena se črta besedilo:
», enostavni in nezahtevni objekti«.
V 2. točki 83. člena se črta besedilo:
», enostavni in nezahtevni objekti ter drugi lahko odstranljivi objekti«.
Prvi odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so min. 4 m. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade). S pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so dopustni tudi manjši odmiki. Manjši odmiki od 4 m brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča so dopustni:
-
v primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki stoji na meji zemljiške parcele ali regulacijske linije,
-
v območjih ohranjanja kulturne dediščine in značilne postavitve objektov ob parcelno mejo,
-
pri obstoječih stavbah, kjer so odmiki od sosednih parcel ali cest oziroma javnih površin manjši od predpisanega se obstoječi odmik lahko ohrani pri nadomestni gradnji, rekonstrukciji, nadzidavi ter dozidavi. Pri nadzidavi in dozidavi je potrebno za zmanjšan odmik pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča,
-
če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika.«.
Tretji odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2,5 m, razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije.«.
V šestem odstavku 84. člena se za piko doda besedilo:
»Na ta način se lahko stikata največ dva objekta, razen če je drugače določeno.«.
Osmi odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Gradnja opornih zidov, višjih od 2,0 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.«.
Deveti odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Gradnja opornih zidov, višjih od 2,0 m, za nejavne potrebe je dopustna z odmikom najmanj 60 cm od meje sosednjih parcel oziroma od regulacijskih linij javnih površin. S pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele ali pristojnega upravljalca javnih površin je lahko odmik tudi manjši, vendar pa mora biti izven območja polja preglednosti ceste. Gradnja opornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo.«.
85. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za vse posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta je potrebno pridobiti soglasje DARS d.d. oziroma upravljavca AC. V njem se lahko izvajajo le dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. Ob tem pa se v tem varovalnem pasu naj ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.
Posegi v varovalni pas AC ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.«.
86. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo so po namenskih rabah opredeljene v tabeli 3 in 4 tega odloka.
(2)
Nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr. bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine.«.
87. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel odmaknjeni najmanj 2,0 m, razen za ograje, škarpe in oporne zidove, za katere je odmik 60 cm. Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele. Manjši odmik brez pisnega soglasja je dopusten le v primerih, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika ali če gre za pomožni infrastrukturni objekt.
(2)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od regulacijske linije javne površine odmaknjeni najmanj 2,0 m. Manjši odmik od 2,0 m, je dopusten le, če s tem soglaša organ, pristojen za gospodarske javne službe. Izjema so pomožni infrastrukturni objekti, ki jih je dopustno postavljati do regulacijske linije.
(3)
Ograjo, škarpo in oporni zid je dopustno postaviti tudi do meje sosednjih parcel na katere mejijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Za manjše odmike od 60 cm je potrebno pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Če se lastniki zemljišč o gradnji pisno sporazumejo, se lahko gradi na meji. V območju stika z javnimi površinami je lahko postavljena največ do regulacijske linije, vendar tako, da je izven območja polja preglednosti.
(4)
Pomožni obrambni objekti, ki imajo površino večjo od 30 m2, morajo biti od gradbene oziroma zemljiške parcele odmaknjeni minimalno 4,0 m.
(5)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljavec javne površine glede na predvidene ureditve in dejanske razmere na terenu.«.
97. člen se spremeni tako, da se glasi:
oporni zidovi
(1)
Vidni del škarp in opornih zidov naj bo obdelan kot vidni beton v naravno sivi barvi ali iz naravnih materialov – npr. kamna in/ali lesa.
(2)
Pri premagovanju večjih višinskih razlik naj se oporni zidovi višji od 2 m v tlorisu sestavljajo z zamiki z vmesnimi horizontalnimi pasovi z naravnim zelenjem – ti naj bodo široki vsaj 0,6 m. Izjeme, gradnja brez zamikov, je dopustna le v primerih, ko teren tehničnih rešitev z vmesnimi pasovi ne dopušča (dokaz v geomehanskem poročilu).«.
98. člen se spremeni tako, da se glasi:
stavbe
(1)
Nezahtevni in enostavni objekt so stavbe, ki izpolnjujejo merila, ki so določena v vsakokrat veljavnem predpisu, ki ureja to področje. Dopustna je dvokapna ali enokapna streha z naklonom 30° do 45° ali ravna streha.
(2)
Nestanovanjske kmetijske stavbe so podolgovate tlorisne zasnove z dvokapno streho in naklonom 30° do 45°. Oblikujejo se po vzoru avtohtonih stavb glede na namembnost.
(3)
Na strehah nezahtevnih in enostavnih objektov frčade ali okenske odprtine niso dopustne.«.
Naslov 99. člena »ograje do višine 2,2 m (nezahtevni objekti)« se spremeni tako, da se glasi »ograje«.
Za tretjim odstavkom 99. člena se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Ograja za pašo živine naj bo lesena, po vzoru tradicionalnih, ali žična. Na območjih intenzivne pozidave je ograje dopustno oblikovati tudi iz kovine, betona in kamna, vendar morajo biti oblikovane kot transparentne.
(5)
Ograje na kmetijskih in gozdnih zemljiščih za rejo živali se lahko gradijo do višine 2,2 m kot enostavni objekt in 3,5 m kot nezahtevni objekt, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena.«.
100. člen se spremeni tako, da se glasi:
škarpe in oporni zidovi
(1)
Gradnja opornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne zagotavljajo varnosti.
(2)
Gradnja opornih zidov za potrebe izravnave vrta okrog objekta ni sprejemljiva. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa.
(3)
Gradnja opornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni. Na oporni zid je možno namesti ograjo.
(4)
Škarpe in oporni zidovi naj bodo grajeni iz betona ali naravnega materiala (kamna).
(5)
V primeru gradnje več opornih zidov kot nezahtevnih objektov mora biti najmanjši horizontalni zamik med zidovi 0,60 m.«.
Za 101. členom se doda nov 101.a člen, ki se glasi:
Za pogoje za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso določeni v členih od 98. do 101. tega odloka, se uporabljajo pogoji, ki so določeni v vsakokrat veljavnem predpisu, ki ureja razvrščanje objektov oziroma to področje.«.
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
UREDITVENA ENOTA VAS (v)
(1)
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2)
Merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
-
faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Trebnje – TR z ureditveno enoto (v),
-
faktor izrabe(FI) do 0,75,
-
v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji. S soglasjem občine, ki ga ta izda ob preveritvi bližine javnih in zelenih površin ter igrišč, pa so izjemoma dopustna do štiri stanovanja,
-
zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2,
-
odmiki: poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
– 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so dopustni tudi manjši. Odmik je lahko manjši od 4,0 m, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,
-
manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo: objekti so lahko postavljeni ob parcelno mejo ulice kadar se s tem ohranja značilna gradbena linija in na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste oziroma javne površine,
-
odmiki med objekti: medsebojni odmiki med stanovanjskimi objekti na isti gradbeni parceli so najmanj 5 m (op. v to se ne štejejo pomožni obj.), stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje se lahko stikata;
-
tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4,
-
višina:
-
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 80 cm,
– ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm,
-
za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna najvišja višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
-
v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana),
-
streha:
-
naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
-
širina napušča min. 60 cm,
-
sleme v smeri daljše stranice objekta,
-
Odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnovna streha (toleranca 10°) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna.
-
velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za novo kmetijo je 1200 m2, najmanjša gradbena parcela za stanovanjsko stavbo je 450 m2.
(3)
Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
-
(črtana)
-
odmiki:
-
4 m od meje gradbene parcele oziroma manjši v teh primerih:
-
s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča,
– če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,
-
v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo,
-
odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo kmetijsko gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in kmetijsko gospodarsko poslopje,
-
tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,5,
-
višina kmetijsko gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana), toleranca za višino je +15 %;
-
streha:
-
naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
-
širina napušča min. 60 cm,
-
sleme v smeri daljše stranice objekta.
-
odpiranje strešin kmetijsko gospodarskih poslopij za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10° od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine.
(4)
Merila in pogoji za gospodarske objekte
-
faktor zazidanosti (FZ) do 0,3
-
zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2