Poslovnik Državnega sveta (PoDS-1)

3028. Poslovnik Državnega sveta (PoDS-1)

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji 2. 7. 2008, na podlagi 101. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel

P O S L O V N I K
Državnega sveta (PoDS-1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta poslovnik ureja organizacijo in delo državnega sveta, razmerja državnega sveta do drugih državnih organov ter uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov državnega sveta.

2. člen

Vprašanja organizacije in dela državnega sveta, ki jih ta poslovnik ne ureja, lahko uredijo drugi akti državnega sveta v skladu s tem poslovnikom.

3. člen

(1)

Za člane državnega sveta se uporablja naziv "državna svetnica" oziroma "državni svetnik" (v nadaljnjem besedilu: državni svetnik).

(2)

Vsi izrazi v tem poslovniku, ki so vezani na moški slovnični spol, se enakovredno nanašajo na ženski in moški spol.

4. člen

(1)

Sedež državnega sveta je v Ljubljani, na Šubičevi 4.

(2)

Državni svet in njegove komisije imajo lahko seje tudi zunaj sedeža državnega sveta.

2. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA SVETA

5. člen

(1)

Državni svet se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica mandatov državnih svetnikov.

(2)

Za pripravo prve seje državnega sveta skrbi dotedanji predsednik državnega sveta.

(3)

Pred prvo sejo državnega sveta najstarejši člani posameznih interesnih skupin skličejo seje le-teh zaradi priprave na prvo sejo državnega sveta. Na prvi seji interesna skupina izvoli začasnega vodjo interesne skupine, predlaga predstavnika v mandatno-imunitetno komisijo in predstavnika v volilni odbor za izvedbo tajnih volitev, obravnava predlog dnevnega reda prve seje državnega sveta in predlog sedežnega reda državnega sveta.

(4)

Prvo sejo državnega sveta vodi v skladu z zakonom do izvolitve predsednika ali podpredsednika državnega sveta najstarejši državni svetnik, oziroma če je ta odsoten ali če odkloni, naslednji najstarejši državni svetnik. V primeru, da je tudi slednji odsoten ali če odkloni, vodi prvo sejo državni svetnik, ki ga določi državni svet.

6. člen

(1)

Na prvi seji državni svet izvoli mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik iz vsake interesne skupine.

(2)

Državni svet potrdi mandate državnih svetnikov na predlog mandatno-imunitetne komisije, potem ko dobi poročilo te komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.

(3)

Državni svet potrdi mandate, ki niso sporni, v celoti. O vsakem spornem mandatu državni svet odloča posebej. Državni svetnik, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

(4)

Šteje se, da je državni svet odločil o pritožbi kandidata za državnega svetnika, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti z odločitvijo o spornem mandatu.

7. člen

(1)

Državnemu svetniku se po potrditvi mandata izda izkaznica, ki vsebuje osebne podatke, fotografijo ter imuniteto državnega svetnika.

(2)

Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi sekretar državnega sveta v sodelovanju z mandatno-imunitetno komisijo.

(3)

O izgubi izkaznice mora državni svetnik takoj obvestiti sekretarja državnega sveta.

(4)

Če državnemu svetniku preneha mandat, je dolžan vrniti izkaznico v roku sedmih dni.

3. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE DRŽAVNEGA SVETA

1. Predsednik in podpredsednik državnega sveta

8. člen

(1)

Predsednik državnega sveta:

-

predstavlja državni svet,

-

pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta,

-

podpisuje akte, ki jih sprejme državni svet,

-

skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim zborom, z vlado in z drugimi državnimi organi,

-

skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in organizacijami,

-

v okviru pooblastil, ki mu jih daje zakon in ta poslovnik, skrbi za varovanje časti in ugleda državnega sveta,

-

skrbi za izvajanje tega poslovnika,

-

dodeljuje zadeve v obravnavo komisijam državnega sveta,

-

odloča o sporih glede pristojnosti med komisijami državnega sveta,

-

določa sestavo delegacije državnega sveta za obisk pri organih v drugih državah in za obisk tuje delegacije v državnem svetu,

-

po posvetovanju s kolegijem sprejema sklep o organizaciji in delu službe državnega sveta ter sistemizacijo delovnih mest v državnem svetu,

-

opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom.

(2)

Predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega državnega sveta.

9. člen

Državni svetniki lahko zahtevajo od predsednika državnega sveta obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije.

10. člen

Podpredsednik državnega sveta pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej ter ga nadomešča v primeru njegove zadržanosti ali odsotnosti. Podpredsednik lahko v dogovoru s predsednikom državnega sveta opravlja posamezne zadeve z delovnega področja predsednika državnega sveta.

2. Kolegij državnega sveta

11. člen

(1)

Kolegij državnega sveta sestavljajo predsednik in podpredsednik državnega sveta ter vodje interesnih skupin.

(2)

Kolegij državnega sveta je posvetovalno telo, ki pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog. Predstavniki interesnih skupin pri tem skrbijo za pretok informacij in iniciativ med predsednikom državnega sveta in interesnimi skupinami.

(3)

Predsednik državnega sveta skliče sejo kolegija, da se posvetuje o sklicih sej, o predlogih dnevnega reda sej državnega sveta, o drugih zadevah, ki so povezane z delom državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin, ter o drugih zadevah, ki jih določa ta poslovnik. Predsednik je dolžan sklicati sejo kolegija državnega sveta, če to zahteva vodja interesne skupine.

(4)

Predsednik lahko na sejo kolegija državnega sveta povabi predsednike komisij ali njihove poročevalce in državne svetnike, ki so dali predloge in pobude za obravnavo posameznih zadev.

(5)

Pri delu kolegija državnega sveta sodeluje tudi sekretar državnega sveta, ki predsedniku pomaga pri pripravi sej kolegija in skrbi za zapisnike teh sej.

3. Sekretar in služba državnega sveta

12. člen

(1)

Sekretar državnega sveta zagotavlja pogoje za delo državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin, pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravi in vodenju sej državnega sveta in opravlja druge naloge, določene z zakonom, s tem poslovnikom ali z drugim aktom državnega sveta.

(2)

Sekretar državnega sveta vodi službo državnega sveta. Sekretar državnega sveta ima glede delovnih razmerij delavcev v službi državnega sveta pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.

13. člen

Služba državnega sveta opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin ter državnih svetnikov.

4. Interesne skupine državnega sveta

14. člen

Interesne skupine v državnem svetu predstavljajo:

-

predstavniki delodajalcev,

-

predstavniki delojemalcev,

-

predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,

-

predstavniki negospodarskih dejavnosti in

-

predstavniki lokalnih interesov.

15. člen

(1)

Vsaka interesna skupina izvoli vodjo, ki ga v odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča eden od članov interesne skupine.

(2)

Vodja interesne skupine vodi in organizira delo interesne skupine.

(3)

Interesna skupina ima sekretarja, ki pomaga vodji interesne skupine pri pripravljanju in organiziranju sej interesne skupine ter pri usklajevanju dela z drugimi interesnimi skupinami in komisijami. Sekretar skrbi za pripravo gradiva za seje interesne skupine, za zapisnike sej ter opravlja druge naloge, ki mu jih naloži vodja interesne skupine.

16. člen

Interesna skupina lahko obravnava zadeve in oblikuje stališča do zadev, ki so na dnevnem redu državnega sveta in njegovih komisij ter druge zadeve iz pristojnosti državnega sveta.

17. člen

(1)

Če imajo interesne skupine do posameznih zadev z dnevnega reda seje državnega sveta različna stališča, lahko državni svet izvoli usklajevalno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki vsake izmed interesnih skupin.

(2)

Usklajevalna komisija pripravi usklajen predlog akta za odločanje na seji državnega sveta. Če usklajevalna komisija ne uspe pripraviti usklajenega predloga akta, se na seji državnega sveta glasuje o predlogih aktov po vrstnem redu, ki se določi z žrebom.

18. člen

Za seje interesnih skupin se glede vprašanj, ki s tem poslovnikom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o komisijah.

5. Komisije državnega sveta

19. člen

(1)

Komisije so delovna telesa državnega sveta.

(2)

Komisije imajo praviloma od pet do deset članov.

20. člen

(1)

Komisija, v katere delovno področje sodijo zadeve, ki so predložene državnemu svetu, obravnava te zadeve kot pristojna komisija. Druge komisije lahko obravnavajo te zadeve kot zainteresirane komisije.

(2)

Pristojno komisijo v posamezni zadevi določi predsednik državnega sveta.

(3)

Komisija po obravnavi in glasovanju o zadevi pripravi poročilo in določi poročevalca za sejo državnega sveta ali pa pripravi mnenje in določi poročevalca za sejo delovnega telesa državnega zbora.

(4)

Zainteresirana komisija mora obravnavati zadevo s področja pristojne komisije pred pristojno komisijo.

(5)

Kadar ni mogoče sklicati oziroma ni mogoče pravočasno sklicati komisije državnega sveta, lahko namesto komisije zadeve obravnava interesna skupina, ki jo določi predsednik državnega sveta.

(6)

Na sejo interesne skupine iz prejšnjega odstavka se povabi predsednika komisije, ki je ni mogoče sklicati oziroma ni mogoče pravočasno sklicati.

21. člen

(1)

Predsednik pristojne komisije in predsednik zainteresirane komisije se lahko dogovorita za skupno sejo obeh komisij.

(2)

V primeru skupne seje je glasovanje ločeno po posameznih komisijah.

22. člen

(1)

Komisija ima predsednika in podpredsednika. Predsednik komisije pripravlja, sklicuje in vodi seje komisije. Pri tem mu pomaga podpredsednik komisije, ki predsednika nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.

(2)

Komisija ima sekretarja, ki pomaga predsedniku komisije pri pripravljanju in organiziranju sej komisije ter pri usklajevanju dela z drugimi komisijami. Sekretar skrbi za pripravo gradiva za seje komisije, za zapisnike sej ter opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik komisije.

(3)

Komisiji pri njenem delu po potrebi pomagajo tudi drugi javni uslužbenci državnega sveta.

23. člen

Na sejo komisije so lahko k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabljeni predlagatelji oziroma njihovi predstavniki, ki lahko sodelujejo v razpravi. Na sejo so lahko vabljeni tudi predstavniki vlade, predstavniki državnega zbora, predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih zadev, strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti, ki lahko na seji predstavijo in obrazložijo svoja mnenja o obravnavani zadevi.

24. člen

(1)

Seja komisije je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov.

(2)

Član komisije lahko pooblasti državnega svetnika, da ga nadomesti na seji komisije. Pooblastilo, s katerim se prenesejo vse pravice in dolžnosti člana komisije, mora biti pisno.

25. člen

Državni svetnik se lahko udeležuje tudi sej komisij, v katerih ni član. Državni svetnik lahko v takšnem primeru na seji komisije razpravlja, nima pa pravice glasovati.

26. člen

Za seje komisij se glede vprašanj, ki s tem poslovnikom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o sejah državnega sveta.

6. Gradiva za državne svetnike

27. člen

(1)

Predsednik državnega sveta pošilja državnim svetnikom zakone, ki jih sprejme državni zbor, in jim določi rok, v katerem morajo podati pobudo in predlog zahteve za ponovno odločanje o zakonu.

(2)

Državnim svetnikom se pošiljajo sklici sej in gradiva za sejo državnega sveta, predlogi, pobude in vprašanja državnih svetnikov ter odgovori državnega zbora, vlade in drugih organov nanje, poročila komisij ter sklici sej državnega zbora. Državnim svetnikom se lahko pošiljajo tudi druga gradiva.

(3)

Ko se državnim svetnikom po e-pošti pošilja vabila, gradivo in druge dokumente, ki so vezani na rok, krajši od 48 ur, jih služba državnega sveta istočasno obvesti tudi s kratkim SMS sporočilom, da jih čaka na njihovem e-naslovu novo gradivo.

7. Stiki državnih svetnikov z volilno bazo in pridobivanje informacij državnih svetnikov

28. člen

(1)

Na zahtevo interesnih organizacij in lokalnih skupnosti, so državni svetniki dolžni le-te obveščati o svojem delu ter vlagati pobude in predloge na njihovo zahtevo.

(2)

Državni svetnik uresničuje stike z volivci v interesnih organizacijah ali lokalnih skupnostih tudi preko pisarne, ki je v ta namen organizirana v njegovi volilni enoti.

29. člen

(1)

Za pridobivanje informacij v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko državni svet ali pristojna komisija organizira posvete ali druge dogodke, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.

(2)

Državni svet ali pristojna komisija lahko posvete ali druge dogodke organizira samostojno ali skupaj z organom javnega sektorja, strokovnim ali interesnim združenjem ali organizacijo civilne družbe.

(3)

Pobudo za organizacijo posveta ali drugega dogodka iz prvega odstavka tega člena lahko podajo državni svetnik, interesna skupina ali komisija; lahko pa jo podajo tudi organ javnega sektorja, strokovno ali interesno združenje ali organizacija civilne družbe.

(4)

Pobuda za organizacijo posveta ali drugega dogodka mora biti predsedniku državnega sveta predložena v pisni obliki in mora vsebovati predlog programa, predviden datum in predvidene finančne posledice za državni svet.

(5)

Odločitev o tem, ali bo državni svet organiziral ali soorganiziral posvet ali drug dogodek, sprejme predsednik državnega sveta po posvetovanju s predsednikom pristojne komisije.

(6)

Odločitev o tem, ali bo pristojna komisija organizirala ali soorganizirala posvet, ali drug dogodek, sprejme predsednik pristojne komisije po posvetovanju s člani komisije.

(7)

V primeru, da se predsednik državnega sveta po posvetu s predsednikom pristojne komisije ne odloči za soorganizacijo posveta ali drugega dogodka, lahko predsednik državnega sveta sprejme odločitev, da organu javnega sektorja, strokovnemu ali interesnemu združenju ali organizaciji civilne družbe v dvorani državnega sveta, omogoči samostojno izvedbo posveta ali drugega dogodka.

(8)

Gradivo in urejeno besedilo razprave iz prvega odstavka tega člena lahko državni svet objavi kot samostojno publikacijo.

(9)

Pristojna komisija in državni svet se lahko seznanita z zaključki, ki so nastali na podlagi razprave na posvetu ali drugem dogodku.

(10)

Podrobnejše pogoje za organizacijo posveta ali drugega dogodka se določi z internim aktom državnega sveta, ki ga sprejme predsednik državnega sveta po posvetovanju s kolegijem državnega sveta.

8. Seje državnega sveta

8.1. Sklicevanje sej

30. člen

(1)

Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo, po sklepu državnega sveta, na zahtevo komisije, na zahtevo interesne skupine ali na zahtevo osmih državnih svetnikov. Zahteva za sklic seje državnega sveta mora biti pisna in obrazložena, predlagatelj mora hkrati predložiti ustrezna gradiva.

(2)

Redne seje državnega sveta so praviloma v sredo.

31. člen

(1)

Sklic seje s predlogom dnevnega reda pripravi predsednik državnega sveta po posvetovanju s kolegijem.

(2)

V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.

(3)

Na dnevnem redu vsake redne seje državnega sveta mora biti posebna točka dnevnega reda za pobude in vprašanja državnih svetnikov, ki traja največ eno uro. V kolikor ta točka, ki se praviloma obravnava kot druga točka dnevnega reda, po poteku ene ure še ni izčrpana, se nadaljuje kot zadnja točka dnevnega reda seje državnega sveta.

32. člen

(1)

Državni svet zaseda na rednih in izrednih sejah.

(2)

Sklic redne seje s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje državnim svetnikom sedem dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta.

(3)

Izredno sejo se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določena v prejšnjem odstavku. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se državnim svetnikom lahko predloži tudi na sami seji.

(4)

Izredno sejo se lahko skliče, če se predlaga sprejem odložilnega veta ali če gre za obravnavo drugih zadev, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje.

(5)

V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.

33. člen

(1)

V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo državnega sveta, lahko predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo.

(2)

Predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo tako, da se po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje z državnimi svetniki.

(3)

Če se državni svetnik ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje, mora predsednik sklicati redno ali izredno sejo državnega sveta.

(4)

Vprašanje na korespondenčni seji mora biti jasno in nedvoumno, tako da je nanj mogoče odgovoriti samo z besedo "za" ali besedo "proti".

(5)

O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovori državnih svetnikov. Zapisnik te seje potrdi državni svet praviloma na naslednji seji.

33.a člen

(1)

V primeru naravnih in drugih hujših nesreč, večjih epidemij ali podobnih izrednih okoliščin (v nadaljevanju: izredne okoliščine), ko seje državnega sveta ni mogoče izvesti z osebno navzočnostjo državnih svetnikov brez tveganja za njihovo zdravje in varnost, lahko predsednik državnega sveta po posvetovanju s kolegijem, na sejo katerega so vabljeni tudi predsedniki komisij, skliče sejo na daljavo.

Poslovnik Državnega sveta (PoDS-1)

Časovnica