Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit

5. Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

P R A V I L N I K
o kakovosti izdelkov iz žit

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik ureja pogoje za minimalno kakovost, razvrščanje in označevanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati izdelki iz žit in žitom sorodne poljščine (v nadaljnjem besedilu: izdelki iz žit).

2. člen

(postopek informiranja in klavzula)

(1)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

(2)

Šteje se, da proizvodi, ki se zakonito tržijo v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in se lahko dajo na trg, razen če je bil izpeljan postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

3. člen

(označevanje in aditivi)

(1)

Predpakirani izdelki iz žit morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje živil, in v skladu s tem pravilnikom.

(2)

Izdelki iz žit, ki niso predpakirani, morajo biti na prodajnem mestu označeni z imenom izdelka, tipom izdelka pri mlevskih izdelkih ter imenom in naslovom proizvajalca.

(3)

Izdelkom iz žit se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.

4. člen

(meroslovne zahteve)

Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane izdelke iz žit morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja meroslovne zahteve za predpakirane izdelke.

II. POSEBNE DOLOČBE

5. člen

(razvrščanje izdelkov iz žit)

Glede na sestavo in vrsto tehnološkega postopka se izdelki iz žit razvrščajo zlasti kot:

1.

oluščeno žito,

2.

mlevski izdelki,

3.

pripravljeni izdelki iz žit,

4.

mešanice za pekovske in druge izdelke,

5.

testenine ali

6.

testo in izdelki iz testa.

1. Oluščeno žito

6. člen

(definicija, razvrščanje in označevanje)

(1)

Oluščeno žito je pridobljeno z luščenjem ali z drugo ustrezno obdelavo zdravih in dobro očiščenih žitnih zrn in se razvršča zlasti kot:

-

žitna kaša,

-

oluščen riž ali

-

oluščena pira.

(2)

Žitna kaša se označuje glede na vrsto žita, zlasti kot:

-

ovsena kaša,

-

ječmenova kaša,

-

prosena kaša ali

-

ajdova kaša in druge.

(3)

Oluščen riž se označuje kot riž.

(4)

Oluščena pira se označuje kot pira.

7. člen

(minimalna kakovost)

Oluščeno žito mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-

barva, vonj in okus morajo biti značilni za posamezno vrsto oziroma sorto žita;

-

ne sme vsebovati neoluščenih zrn in delov lusk, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-

ne sme vsebovati primesi tujega izvora, zrn drugih žit in poškodovanih zrn, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-

ne sme vsebovati primesi živalskega izvora;

-

lahko vsebuje največ 14,5 % vode, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-

lahko vsebuje največ 0,25 % neoluščenih zrn in največ 0,25 % primesi tujega izvora ter zrn drugih žit, od tega največ 0,15 % plev, plevic ali lusk in največ 0,10 % zrn drugih žit;

-

lahko vsebuje največ 10 % lomljenih zrn.

1.1. Riž

8. člen

(razvrščanje in označevanje)

(1)

Glede na vrsto tehnološke predelave se riž razvršča in označuje kot:

-

neoluščeni riž, če mu ni bila odstranjena zunanja luska;

-

nebrušen riž (rjavi riž, cargo riž, naravni riž, integralni riž), če mu je odstranjena samo zunanja luska;

-

brušen riž (beli riž), če mu je odstranjena zunanja luska, s postopnim brušenjem pa še semenska kožica (otrobi in kalček);

-

nebrušen parboiled riž, če je neoluščen, obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa samo luščen;

-

brušen parboiled riž, če je neoluščen, obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa luščen in brušen;

-

predhodno kuhan in sušen riž (poimenovan tudi kot riž za hitro pripravo), če je brušen riž ali brušen parboiled riž, ki je naknadno obdelan s paro, kuhan v vodi ter dehidriran ali termostabiliziran.

(2)

Glede na obliko in velikost zrn se riž razvršča in označuje kot:

-

okroglozrnat riž, pri katerem dolžina zrn ne presega 5,2 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna manjše od 2;

-

srednjezrnat riž, pri katerem je dolžina zrna od 5,2 mm do 6 mm in razmerje med dolžino in širino zrna ni večje od 3;

-

dolgozrnat riž, pri katerem dolžina zrna presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna od 2 do 3 ali pri katerem dolžina zrn ne presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna 3 ali več.

(3)

Lomljen riž je poškodovan brušen riž, ki nastane med procesom predelave riža, katerega dolžina delcev ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.

9. člen

(brušen riž)

Brušen riž se glede na stopnjo brušenja razvršča in označuje kot:

-

delno brušen (delno odstranjena zunanja in notranja semenska kožica in kalček);

-

brušen (odstranjena je vsa zunanja in del notranje semenske kožice ter deli kalčka);

-

ekstra brušen (odstranjeni so vsi zunanji in notranji deli semenske kožice, kalček v celoti ter deli endosperma).

10. člen

(sladki beli riž ali lepljivi riž)

Kot sladki beli riž ali lepljivi riž (Oryza sativa L. glutinosa) se označuje posebna vrsta azijskega riža, ki ima zrna mlečnobele barve in je pri kuhanju zelo lepljiv. Njegov škrob ne vsebuje amiloze in je sestavljen izključno iz amilopektina.

11. člen

(minimalna kakovost riža)

Minimalna kakovost riža kot surovine mora ustrezati standardu SIST ISO 7301.

12. člen

(minimalna kakovost predpakiranega riža)

(1)

Predpakiran riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-

pri kuhanju morajo riževa zrna enakomerno nabrekniti, obdržati svojo obliko, se ne smejo zlepiti ali razkuhati, razen pri sladkem belem rižu in lomljenem rižu;

-

vonj in okus kuhanega riža morata biti značilna za vrsto oziroma sorto in ne smeta vsebovati dodatnih tujih vonjev in okusov;

-

lahko vsebuje največ 15 % vode.

(2)

Predpakiran nebrušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-

biti mora svetlorjave barve, z odtenki zelenkaste, delno rdečkaste;

-

količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-

lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 5 % lomljenih zrn in največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.

(3)

Predpakiran brušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-

biti mora bele do rumenkasto bele ali rahlo sive barve;

-

količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-

lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 0,1 % neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7 % lomljenih zrn, največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 3 % kredastih zrn, največ 2 % zrn z rdečo progo, največ 0,5 % zrn s temnimi progami in največ 2 % poškodovanih zrn.

(4)

Predpakiran nebrušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-

biti mora enakomerne temno jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;

-

količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-

lahko vsebuje največ 0,11 % primesi, (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 3 % lomljenih zrn in največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.

(5)

Predpakiran brušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-

biti mora enakomerne rumene do jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;

-

količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5 %;

-

lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 0,1 % neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7 % lomljenih zrn, največ 3 % nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 0,2 % porumenelih zrn, največ 0,1 % nepopolno zaklejenih zrn, največ 3 % zrn z rdečo progo in največ 1 % toplotno poškodovanih zrn.

(6)

Predpakiran predhodno kuhan in sušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

-

biti mora enakomerne bele ali rumene do jantarjeve barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših odtenkov;

-

lahko vsebuje največ 0,11 % primesi (od tega do 0,01 % neužitnih anorganskih primesi in do 0,1 % užitnih organskih primesi), največ 1 % neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7 % lomljenih zrn, največ 0,5 % temno obarvanih zrn in največ 2 % rdečih in poškodovanih zrn skupaj.

2. Mlevski izdelki

13. člen

(definicija, razvrščanje in označevanje)

(1)

Mlevski izdelki so izdelani z mletjem oziroma drobljenjem očiščenega in pripravljenega žita.

(2)

Glede na tehnološki postopek se mlevski izdelki razvrščajo in označujejo zlasti kot:

-

moka,

-

zdrob,

-

drobljenec,

Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit

Časovnica