STA novice / Leto 2025: Začetek predvolilnega vrenja in skrajni čas za izpolnitev vladnih obljub (I) (tema)

Vladi Roberta Goloba, ki se je ob začetku mandata proslavila z napovedmi številnih reform, je doslej uspelo pod streho spraviti le plačno reformo. Premier, ki vztrajno ponavlja, da so načrt dela zastavili za dva mandata, napoveduje, da bodo še tri reforme - zdravstvena, stanovanjska in pokojninska - izpeljane do parlamentarnih počitnic prihodnje leto.

Izmed naštetih reform vladna koalicija na prvo v lestvici prioritet še vedno postavlja zdravstveno. Pri tem bo med drugim ključno sprejemanje novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi postavila jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Še preden bo predlog romal v DZ, ga bodo obravnavali tudi socialni partnerji. Na področju zdravstva sicer med drugim odprto ostaja še vprašanje progresivno obračunavanje obveznega zdravstvenega prispevka, prav tako se čaka še rešitev glede novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Hitrejše premike na področju dolgotrajne oskrbe od ministrstva za solidarno prihodnost pričakujeta tako javnost kot tudi predsednik vlade, minister Simon Maljevac pa po letošnji uvedbi pravice oskrbovalca družinskega člana obljublja tudi začetek izvajanja drugih pravic v letu 2025.

Medtem pokojninsko reformo vlada trenutno usklajuje s socialnimi partnerji. Minister za delo Luka Mesec zatrjuje, da bo ta reforma sprejeta prihodnje leto, s čimer naj ne bi prišlo do težav pri črpanju iz sklada EU za okrevanje.

Za prihodnje leto vlada obljublja tudi sprejem nekaterih ukrepov za izpeljavo stanovanjske reforme. Te se bo lotevala tudi v okviru drugega paketa davčnih sprememb. Izhodišča, ki med drugim prinašajo davek na nepremičnine, je vlada tik pred koncem leta poslala v javno razpravo. Del stanovanjske politike pa bo tudi gradnja novih najemniških stanovanj in regulativa kratkoročnih turističnih najemov.

Po posvetovalnih referendumih zakonodaje še ni

Vladno koalicijo pa ob izpeljavi obljubljenih reform čaka tudi izpolnjevanje volje volivcev, izražene na junijskih posvetovalnih referendumih. Pol leta po glasovanju koalicija, kljub prvotno drugačnim napovedim, nobenega izmed zakonskih predlogov še ni poslala v parlamentarni postopek.

V Gibanju Svoboda navajajo, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v zadnjih usklajevanjih, pred vložitvijo predloga v DZ pa načrtujejo, da bi tega javno objavili in tako omogočili širšo javno razpravo.

Na področju rabe konoplje v medicinske namene in za omejeno osebno rabo zakonska predloga nastajata v poslanski skupini Svoboda, pripravo pa koordinira državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Metka Paragi. Zakonska predloga bosta prinesla celovito in sistematično ureditev gojenja, proizvodnje, prometa in uporabe konoplje v medicinske, znanstvene in industrijske namene, napovedujejo v Svobodi. Zakonska predloga bi med drugim prinesla nacionalni organ, javno agencijo, ki bi podeljeval dovoljenje za gojenje konoplje v medicinske, zdravstvene in industrijske namene, agencija pa bi edina imela pravico do odkupa, uvoza, izvoza, veleprodaje in skladiščenja zalog konoplje. Pri pripravi zakonodaje bodo sledili vzoru državam članic EU, med drugim nedavnim spremembam v Nemčiji.

Se pa manj uspeha nakazuje pri uveljavljanju preferenčnega glasu na volitvah v DZ, ki je sicer izmed vseh vprašanj dobil največjo podporo volivcev, a bo za uveljavitev sprememb predvidoma potrebna dvotretjinska podpora poslancev v DZ. V največji parlamentarni stranki Gibanje Svoboda so spomnili, da je koalicija pripravljena podpreti predlog, ki ga je jeseni pripravila opozicijska NSi, a bi prav slednja zdaj utegnila temu predlogu odtegniti podporo. Njihov predlog je napreč predvideval tudi ustavne spremembe, a so v NSi na organih stranke sprejeli stališče, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili. Kot kaže, so tako na neuspeh obsojeni tudi ostali predlogi za spremembo ustave, tudi tisti, ki jih je sopodpisala NSi.

O usodi volilnih sprememb in njihovem nadaljnjem ravnanju bo koalicija spregovorila na prvem koordinacijskem sestanku poslanskih skupin po novem letu, je za STA napovedala vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič.

Ob napetem odnosu med Pirc Musar in Golobom na preizkušnji nekatera kadrovska glasovanja v DZ

Parlamentarce pa ob obravnavi in sprejemanju zakonodaje prihodnje leto čaka tudi več napetih kadrovskih glasovanj, ki bodo po pričakovanjih minila tudi v znamenju napetih odnosov med uradom predsednice republike in kabinetom predsednika vlade.

Po tistem, ko ni uspela s prvim kandidatom Antonom Ropom za novega guvernerja Banke Slovenije, bo predsednica republike Nataša Pirc Musar v drugo poskusila z novim kandidatom ali kandidatko.

V začetku leta je predvideno tudi glasovanje o novem varuhu človekovih pravic, saj aktualnemu, Petru Svetini, februarja poteče mandat. Za izvolitev varuha je potrebnih 60 glasov. Pirc Musar bo tako morala iskati širše soglasje za njenega kandidata, tako v koaliciji, kot tudi med poslanci opozicije. Za zdaj je odločena, da bo med več prijavljenimi kandidati v ožji nabor izbrala tri ali štiri in se nato o teh pogovarjala s poslanskimi skupinami.

V nadaljevanju leta pa bodo med bolj zanimivimi še volitve dveh ustavnih sodnikov, saj mandata potečeta Špelci Mežnar in Marku Šorliju.

S kongresi strank začetek naslednje volilne tekme

Leto 2025 bo tudi zadnje leto pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, če bodo te redne.

Tako je pričakovati začetek predvolilne politične tekme. Zanimivi pa bodo tudi načrtovani kongresi tako parlamentarnih kot zunajparlamentarnih strank.

Volilni kongres čaka največjo opozicijsko stranko SDS in tudi najmanjšo koalicijsko partnerico Levico.

Spremembe dinamike na političnem prizorišču bo bržkone prineslo tudi delovanje novih političnih strank. V začetku leta se obeta ustanovni kongres stranke Fokus pod vodstvom predsednika DS Marka Lotriča.

Medtem pa drugi dve na novoustanovljeni stranki, Demokrati pod vodstvom Anžeta Logarja in Zaupanje pod vodstvom Karla Erjavca čakata programska kongresa. Predsednika obeh strank sicer špekulirata o možnosti predčasnih volitev proti koncu leta.