STA novice / Slovenija bo morala v prihodnjih letih izpolnjevati strožje zahteve glede kakovosti zraka

Kot je izpostavila direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje Tanja Bolte, nova direktiva, ki je začela veljati decembra lani, prinaša ambiciozne cilje. "Veliko ukrepov na ravni države, ki delujejo, že imamo. Glede na novo direktivo in nove cilje, ki jih ta prinaša in jih moramo doseči do leta 2030, pa bo treba ukrepe okrepiti in modificirati," je poudarila in dodala, da pri tem računajo tudi na sodelovanje občin in drugih deležnikov.

"Prepričana sem, da lahko z usklajenim delovanjem dosežemo nek napredek, ki bo ključen za področje kakovosti zraka, da bomo živeli v boljšem, lepšem okolju," je podčrtala.

Trende in stanje kakovosti zraka v državi je predstavila Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje. Kot je pojasnila, težavo v državi predstavlja prekomerna onesnaženost z ozonom. Čeprav zaznavajo zmanjševanje onesnaženosti zraka z delci PM 10, pa v času kurilne sezone še vedno izmerijo ravni, ki so zdravju škodljive in presegajo dovoljene dnevne mejne vrednosti. Občasno v zraku zaznajo tudi visoke ravni dušikovih oksidov, ravni žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida pa so na merilnih mestih večino časa pod mejo zaznave.

Vrednotenje meritev trenutno po pojasnilih Koleša še vedno poteka po trenutno veljavni zakonodaji, vrednotenje v skladu z določili strožje direktive pa se bo začelo z letom 2030. "Največja razlika je pri delcih PM 2,5. Poleg tega, da se letna dovoljena mejna vrednost prepolovi, se hkrati uvaja tudi dnevna mejna vrednost, ki je do sedaj ni bilo in je bila predpisana samo za delce PM 10," je razložila.

Če bi bili strožji standardi kakovosti zraka že v veljavi, bi bila letna mejna vrednost za delce PM 2,5 v letu 2024 presežena na vseh urbanih merilnih mestih, je ponazorila.

Glede glavnega vira nastanka omenjenih delcev je Koleša izpostavila izgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenemu sektorju - predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. "Mala kurišča so v letu 2021 k skupnim izpustom PM 10 na ravni države prispevala več kot 50 odstotkov, v skupnih izpustih malih kurilnih naprav pa je prevladujoča vloga kurilnih naprav na les," je podčrtala. Da bomo lahko zadostili zahtevam nove direktive, je po njenih besedah treba "zmanjšati lokalne izpuste, ki so v prvi vrsti individualna kurišča".

Nova direktiva med drugim prinaša tudi spremljanje nekaterih novih onesnaževal, kot so črni ogljik, ultrafini delci, amoniak v zraku in oksidativni potencial delcev.

Da morajo države članice do začetka januarja 2030, ko bodo začeli veljati strožji standardi kakovosti zraka, te tudi že izpolnjevati, pa je opozorila Špela Žohar z ministrstva za okolje. "To bo najbrž za določena onesnaževala zelo težko doseči, zato moramo začeti izvajati ukrepe čim prej. Evropska komisija si je zadala, da bo prvič ustreznost teh standardov preverila že konec leta 2030," je poudarila in dodala, da bodo lahko v primeru določenih onesnaževal, kot so drobni delci, dušikov dioksid in benzen, države najpozneje do konca leta 2029 zaprosile tudi za odlog rokov za doseganje skladnosti.

Na izzive z zmanjševanjem emisij iz individualnih kurišč je opozoril tudi predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Dovrtel. Kot je dejal, je veliko število kurilnih naprav v Sloveniji starih, uporablja se tudi veliko neustreznega lesa in kuri tudi smeti. "Naprav se prav tako ne vzdržujejo redno, še vedno je možno kupiti ali pripeljati od drugod tudi neustrezne peči," je izpostavil.

Da onesnažen zrak predstavlja eno največjih okoljskih tveganj za zdravje ljudi, pa je opozorila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Pomembno je, da je temu izpostavljena celotna populacija, še posebej so občutljive ranljive skupine prebivalstva," je dodala in opozorila na pomembnost preventive oz. spremljanja stanja onesnaženosti zraka ob načrtovanju aktivnosti v zunanjem okolju.

Današnji dogodek, v okviru katerega so se zvrstile tudi predstavitve deležnikov s področja urejanja prometa in prostorskega načrtovanja v državi, poteka v organizaciji Instituta Jožef Stefan ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo.