STA novice / Podnebni svet v predlogu podnebnega zakona vidi temelje za dolgoročno razogljičenje

Sprejem podnebnega zakona je nujen za sprostitev skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev, od katerih je pol milijarde evrov preko socialnega sklada za podnebje namenjenih pomoči najrevnejšim, so v današnjem sporočilu za javnost spomnili na podnebnem svetu, ki je neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko.

Člani podnebnega sveta so v ponedeljek poudarili, da predlagani zakon vzpostavlja ključne finančne in pravne temelje za dolgoročno razogljičenje, ki lahko predstavlja tudi ekonomsko-razvojne koristi za državo in širšo družbo. Pri tem so opozorili, da nosilci razvoja zelenih tehnologij in trajnostnih rešitev že danes dosegajo čezmerne finančne koristi.

Po prepričanju članov sveta je za širše družbeno sprejemanje ukrepov iz zakona potrebna močna, podatkovno podprta komunikacijska kampanja, ki bi pojasnila pomen in koristi okoljskih in podnebnih ukrepov za vsakdanje življenje.

Pri tem bo po njihovem prepričanju treba vključiti širši spekter deležnikov - od akademskih in raziskovalnih institucij do lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij, ki bi vzpostavili učinkovito komunikacijsko mrežo.

Obenem so opozorili, da razprave o spreminjanju navad državljanov niso konstruktivne. Država je po njihovem mnenju namreč tista, ki nosi odgovornost, da zakon sprejme ter učinkovito in pravično vodi zeleni prehod.

Stališče podnebnega sveta glede obravnave podnebnega zakona je v dopisu podprl tudi svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Kot je zapisal, zakon predstavlja implementacijo skupne evropske podnebne politike, od katere ima Slovenija kot ena izmed podnebno najranljivejših držav članic neposredne okoljske in gospodarske koristi, vključno z nadpovprečno visokimi finančnimi podporami EU.

Člani podnebnega sveta so v razpravi opozorili na pomanjkanje usklajenosti v državnih organih glede razumevanja okoljske in podnebne problematike in izvajanja podnebne zakonodaje, zato so podali predlog za uvedbo obveznega izobraževanja o podnebnih in okoljskih vsebinah za zaposlene v državni upravi. Ob tem predlagajo uvedbo mikrodokazil za zagotavljanje osnovne ravni kompetenc, še posebej pri tistih, ki odločajo o javnih financah in okoljskih vplivih projektov.

Na svetu so obravnavali tudi možnost izdaje zelenih obveznic, s katerimi bi sofinancirali zelene projekte in državo obvezali k učinkovitem razogljičenju.

Člani so pozvali tudi k višjim standardom javnega prostorskega načrtovanja, kar bi lahko udejanjili v obliki državnih priporočil. Ta bi po mnenju članov sveta lahko vključevala tudi priporočila za ohranjanje kakovosti zraka in obnovo na podnebne spremembe bolj prilagodljivih slovenskih gozdov, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Predlog podnebnega zakona bi morala vlada po prvotnem načrtu obravnavati 24. aprila, a ga je zaradi dodatnih usklajevanj naknadno umaknila z dnevnega reda seje. Na seji naj bi bil znova v kratkem, so takrat pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje.

Zaradi velikega zanimanja je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v ponedeljek objavilo zadnjo različico osnutka predloga podnebnega zakona. Kot so ob tem zapisali na ministrstvu, je cilj predloga zakona doseči učinkovitejše obvladovanje podnebnih sprememb za pravočasen in pravičen prispevek Slovenije k doseganju ciljev pariškega sporazuma in predpisov EU na področju podnebnih sprememb.