STA novice / Obvezna božičnica v petek med kladivom in nakovalom ESS (ozadje)

Premier Robert Golob je sredi septembra z nepričakovano napovedjo obvezne božičnice oz. 14. plače poskrbel za eno odmevnejših tem slovenskega političnega in družbenega prostora v zadnjem obdobju.

Do božičnice bi bili glede na vladna izhodišča upravičeni vsi, tako zaposleni v zasebnem kot javnem sektorju. Določena bi bila lahko v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Če bi bila izplačana že letos, kot je predvideno, bi tako znašala 1278, 639 ali 319 evrov. 14. plača bi bila neobdavčena in neoprispevčena, medtem ko je zdaj do višine povprečne plače oproščena davkov, ne pa tudi prispevkov.

Kot je izračunalo finančno ministrstvo, bi bil državni proračun v primeru, da bi bila božičnica enaka znesku minimalne plače, na račun izplačila javnim uslužbencem in manjšega priliva z naslova razbremenitve ob 767 milijonov evrov, v primeru, da bi znašala pol minimalne plače, ob 372 milijonov evrov, če bi bila določena pri četrtini minimalne plače, pa ob 192 milijonov evrov.

Finančni minister Klemen Boštjančič ob predstavitvi izhodišč na novinarsko vprašanje, ali je v proračunu za to novost dovolj denarja, ni podal jasnega odgovora: "V proračunu seveda je ali pa ni dovolj denarja. Proračun je kompleksna stvar." Medtem je bil Golob prejšnji teden bolj gotov: "Ta denar imamo v proračunu zagotovljen že za letošnje leto, tako da to ni dilema."

Vlada bi božičnico uvedla kot nov institut, denimo letni prejemek ali letni bonus, ki v ničemer ne bi bil vezan na ureditev v kolektivni pogodbi. Ugodnejšo prispevčno obravnavo bi uredila v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ugodnejšo davčno obravnavo pa v zakonu o dohodnini. Z vidika dohodnine bi se 14. plačo upoštevalo v okviru kvote, ki zdaj velja za poslovno uspešnost. Ker se vladi z uvedbo mudi, dopušča tudi možnost interventnega zakona.

Premier Golob in minister Boštjančič sta v javnih nastopih predlog obvezne božičnice večkrat utemeljila s pojasnilom, da so v vladi sprva želeli obdavčiti premoženje in zbrane vire od tega nameniti razbremenitvi dela. Ker do tega na koncu ni prišlo, želijo gmotni položaj prebivalcev izboljšati s 14. plačo.

Poslovno uspešnost oz. božičnico je sicer lani po podatkih Finančne uprave RS izplačalo 16.477 delodajalcev, v poslovni register pri Ajpesu pa je bilo denimo konec lanskega leta vpisanih 245.819 poslovnih subjektov, kamor pa sodijo tudi zadruge, društva, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in podobno.

Napoved predsednika vlade je presenetila vse, ne le opozicije, socialnih partnerjev in stroke, temveč tudi koalicijski partnerici.

V Levici predlog, ki je pred tremi leti prišel prav iz njihovih vrst, podpirajo. Minister za delo Luka Mesec je želel namreč obvezno božičnico v višini minimalne plače uvesti v okviru zadnje novele zakona o delovnih razmerjih, a je delodajalska stran temu že tedaj ostro nasprotovala. 14. plača je tako na koncu izpadla iz prenovljenega zakona, Mesec pa je napovedal, da ga bodo tudi zato odprli še enkrat, a do tega ni prišlo.

V SD so se medtem glede na to, da njihov predsednik Matjaž Han kot minister za gospodarstvo ščiti interese delodajalcev, znašli v nerodnem položaju. Njihovi ministri so izhodišča za obvezno božičnico na vladi podprli, je pa Han večkrat izpostavil nujnost socialnega dialoga na to temo.

V opoziciji so na drugi strani ocenili, da je obvezna 14. plača zgolj nov davek, sami pa so bolj naklonjeni ukrepom za razbremenitev in zvišanje plač.

Pričakovano je najbolj završalo med delodajalskimi organizacijami. Vse po vrsti opozarjajo, da mora božičnica ostati prostovoljna, tako da bi jo še naprej izplačevala le podjetja, ki jim to omogoča poslovanje. V nasprotnem primeru lahko sledijo stečaji in odpuščanja, se bojijo.

Gospodarski krog, v katerem sodeluje 17 organizacij gospodarstva in kmetijstva, namesto obvezne božičnice predlaga dvig splošne olajšave pri dohodnini v višini vsaj neto učinka napovedane neobdavčene božičnice in ukinitev plačila socialnih prispevkov ob izplačilu poslovne uspešnosti.

Najbolj ostre tone so pri tem ubrali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so v primeru vztrajanja pri predlogu zagrozili z izstopom iz ESS in državljansko nepokorščino.

Sindikati so na drugi strani obvezno božičnico pozdravili in pričakujejo, da bo do izplačila dejansko prišlo že letos. Želijo pa si, da bi bila vsakršna sprememba na tem področju premišljena in predmet socialnega dialoga, so navedli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Odločna retorika predsednika vlade, da obvezna 14. plača bo, in to še letos, je obravnavo te teme na ESS najprej postavila pod vprašaj. Delodajalci so namreč ocenili, da se, če je že vse odločeno, ni o čem več pogajati. Ko so dobili zagotovila, da so vladna izhodišča podlaga za pogajanja, se je ozračje vendarle razelektrilo in točka je bila uvrščena na petkov dnevni red ESS.

Da bo ta oreh težko streti, pa ne dvomi nihče. Kot je nakazal Golob, se je namreč vlada pripravljena pogajati le o višini božičnice in morebitnih izjemah. Minuli teden je predstavil osebno idejo, da podjetjem 14. plače ne bi bilo treba izplačati, če bi se ji odpovedali zaposleni sami. Neuradno naj bi bil pripravljen božičnico vpeljati tudi prek zvišanja regresa in njegovega izplačala v dveh letih, poleti in pozimi. Pri tem bi se zvišalo mejo zneska, ki bi bil neobdavčen in neoprispevčen. Zdaj je postavljena pri zadnji znani povprečni plači.

Bodo pa v petek na mizi socialnih partnerjev ob obvezni božičnici, v zvezi s katero predstavniki ekonomske stroke opozarjajo na negativne vplive na javne finance, tudi proračunski dokumenti in vladna izhodišča za zvišanje praga za normirance.