STA novice / Ob 20-letnici delovanja Informacijskega pooblaščenca v ospredju izzivi digitalizacije (dopolnjeno)

"Varstvo osebnih podatkov je tisto, ki omogoča uresničevanje drugih pravic," je dejala Virant Burnik. Izkoriščanje osebnih podatkov ljudem onemogoča, da bi se svobodno gibali, delili svoje misli in svobodno glasovali na volitvah, je poudarila.

Po besedah Virant Burnik področje varstva osebnih podatkov stalno spremljajo spremembe pravnega okvira in tehnološki razvoj. "Naša življenja so sestavljena iz neštetih podatkovnih točk, ki jih je mogoče koristno uporabiti, pa seveda tudi izkoriščati za cilje, ki nam niso v interesu," je dejala. Pri tem je navedla manipulacije v predvolilnem času.

Po navedbah Virant Burnik so v 20 letih obravnavali več kot 21.000 kršitev varstva osebnih podatkov. Ob tem so več kot 30.000-krat ljudem svetovali, kako ravnati z osebnimi podatki ter izdajali mnenja, smernice in priporočila. Lani pa je število pritožb na področju dostopa do informacij javnega značaja naraslo za petino.

Dogodka se je udeležila tudi predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov Anu Talus. "Umetna inteligenca lahko prinese ogromne koristi, vendar le, če se uporablja na način, ki spoštuje človekovo dostojanstvo, avtonomijo in zasebnost," je poudarila v nagovoru. Hkrati je izpostavila, da je na področju varstva podatkov veliko pozornosti na ravni EU namenjene ravno digitalizaciji in umetni inteligenci.

Zgodovine delovanja Informacijskega pooblaščenca se je v nagovoru spomnila nekdanja informacijska pooblaščenka in zdajšnja direktorica Slovenske tiskovne agencije Mojca Prelesnik. Pomen Informacijskega pooblaščenca se je skozi čas okrepil, je dejala, saj je javnost v tem institutu prepoznala varuha transparentnosti in zasebnosti. "Informacijski pooblaščenec je bil in ostaja glas strokovnosti, glas razuma v času pretiranega tehnološkega navdušenja in glas varstva pravic v času velikih varnostnih strahov," je poudarila.

Dodala je, da Informacijski pooblaščenec ni institucija proti državi, temveč je institucija za državo, ki temelji na ustavi, zakonih in spoštovanju človekovega dostojanstva.

Informacijski pooblaščenec letos začenja izvajanje pristojnosti na podlagi akta o umetni inteligenci kot eden od organov za nadzor trga na področju umetne inteligence. Nadzor in preventivne dejavnosti bo izvajal na področjih, kjer je tveganje za morebitne posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe sistemov umetne inteligence največje. Med drugim so to sistemi umetne inteligence za družbeno točkovanje, za napovedovanje izvrševanja kaznivih dejanj in sistemi za sklepanje o čustvih na delovnem mestu in v izobraževanju.

Na pomen dela Informacijskega pooblaščenca, še posebej v času umetne inteligence, je na večerni slovesnosti ob jubileju opozorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah je Slovenija z ustanovitvijo Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja naredila pomemben civilizacijski korak. "To je bilo jasno sporočilo, da informacije javnega značaja niso last oblasti, temveč gre za javne podatke, s katerimi se je javnost upravičena seznaniti," je dejala.

Kot je poudarila predsednica republike, ki je bila desetletje tudi sama informacijska pooblaščenka, si vso svojo poklicno pot prizadeva za zaščito in krepitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Desetletno vodenje Informacijskega pooblaščenca pa da jo je globoko zaznamovalo.

"Varstvo osebnih podatkov je temelj zaupanja v demokratične institucije," je prepričana. Pri tem je imel po njenih besedah Informacijski pooblaščenec v 20 letih delovanja ključno vlogo, ko je izdajal številna mnenja in pojasnila ter ko je na ustavnem sodišču vlagal zahteve za oceno ustavnosti. "Njegova vloga je v času umetne inteligence, velikih podatkovnih zbirk in avtomatiziranih odločitev (morda) še pomembnejša kot pred 20 leti," meni.

"Tehnološki razvoj je hitra cesta. Varstvo osebnih podatkov ni ovira na njej, temveč varovalna ograja. Ne preprečuje gibanja, preprečuje pa, da bi šel napredek čez rob in ogrozil človekovo zasebnost," je pojasnila. Po njenih besedah se moramo zavedati, da človekove pravice "niso samoumevne, pridobljene so bile z razlogom in treba jih je braniti tudi takrat, ko to ni priljubljeno".