STA novice / S sprejeto novelo zakona o DZ ta bolj pripravljen na delo v izrednem stanju

Pod predlog zakona so podpise poleg koalicijskih poslancev prispevali še poslanci NSi, poslanci iz vrst Demokratov in poslanca narodnosti. Po navedbah predlagateljev je nacionalna vaja kriznega upravljanja Odpornost 24, ki jo je v letu 2024 organizirala vlada, pokazala določene pomanjkljivosti v obstoječi zakonodaji, ki ureja delovanje DZ v posebnih razmerah.

Novela bo po njihovih navedbah omogočila, da bo DZ ostal operativen in zmožen izvajati naloge, ki so nujne za nemoteno delovanje države in DZ v izrednem ali vojnem stanju.

Za predsednika in podpredsednike DZ ter objekta, v katerem zaseda delovno telo in DZ, se v takšnih razmerah določa varovanje po najvišji stopnji varovanja. Določa se, da vlada na predlog generalnega sekretarja DZ sodeluje pri pripravi načrtov delovanja DZ v vojnem ali izrednem stanju ter zagotavlja finančna in materialna sredstva, prostore in pogoje za nemoteno delo DZ v takšnih razmerah.

Prav tako so v zakonu določili, da se poslanci in generalni sekretar ne razporedijo na obrambne dolžnosti, javni uslužbenci v službah DZ pa izvajajo delovno dolžnost v DZ in ne morejo biti razporejeni na vojaško dolžnost. Delovno dolžnost izven DZ lahko izvajajo le s soglasjem generalnega sekretarja. Kot so pojasnili predlagatelji v obrazložitvi rešitev, so pri tem sledili uredbi o kriterijih za razporejanje državljanov.

Prvotni zakonski predlog je vključeval tudi nekatere rešitve, vezane na položaj javnih uslužbencev v poslanskih skupinah, ki jih v sprejetem zakonu ni več. Želeli so namreč urediti tudi obdavčitev odpravnin zanje. A so na koncu zaradi opozoril glede utemeljenosti sistemskega odstopa te določbe črtali in odločanje o tem vprašaju prepustili naslednji sestavi DZ.

So pa na matičnem odboru v zakonsko besedilo najprej kot dodatno nalogo parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) vnesli svetovanje poslancem tako, da bi služba dajala pripombe k osnutkom predlogov zakonov in drugih aktov, ki jih predlagajo DZ v obravnavo v vseh fazah postopka. V ZPS so opozorili, da je takšna rešitev notranje protislovna, saj osnutki še niso del zakonodajnega postopka, poleg tega pa bi z njo bistveno presegli naloge in vlogo, kot jih ima ZPS po poslovniku DZ.

Z dopolnilom, ki so ga na predlog poslanskih skupin Svobode in SD sprejeli ob obravnavi zakonskega predloga na seji DZ prejšnji teden, pa so nazadnje v zakonu določili, da ZPS "svetuje poslancem o zakonodajno-tehničnih vidikih osnutkov zakonodajnih in drugih aktov".

Prav tako so z dopolnilom določili rok, s katerim se bo omogočilo generalnemu sekretarju, da pripravi ustrezne organizacijske spremembe službe, svetovalno nalogo umesti v sistematizacijo in načrtuje morebitno kadrovsko okrepitev službe. Odlok o notranji organizaciji služb DZ mora državni zbor uskladiti do konca tega leta.

Zakon je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, razpravo so na plenarnem zasedanju opravili prejšnji teden, ko so sprejeli tudi nekaj dopolnil. Zaradi opozorila ZPS, da besedilo zaradi sprejetega dopolnila ni usklajeno, so danes to z dopolnilom popravili in zakon tudi sprejeli.