STA novice / Odbor DZ skozi predloge zakonov o urejanju prometa in prostora

S predlogom novele zakona o cestninjenju se v pravni red prenaša določbe evropske direktive o eurovinjetah v delu, ki se nanaša na zaračunavanje pristojbine za zunanje stroške tovornim vozilom zaradi onesnaževanja zraka in hrupa, ki nastaja zaradi prometa. Pristojbino je treba uvesti najpozneje do 25. marca. Pristojbino bo poleg infrastrukturne zaračunaval Dars, po ocenah se bo z njo v državni proračun na letni ravni steklo približno 27,6 milijona evrov.

Na podlagi predloga se bo vsako leto 50 odstotkov predvidenih prihodkov iz pristojbine namenilo za nepovratne finančne spodbude, do katerih bo upravičen avtoprevozniški sektor. Preostali del pa bo namenjen za izvajanje ukrepov v pristojnosti upravljavca cestninskih cest, drugih upravljavcev državnih cest in upravljavcu javne železniške infrastrukture, je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh.

Odbor je k predlogu sprejel nekaj dopolnil koalicije, ki so sledila mnenju zakonodajno-pravne službe DZ. Miha Lamut iz Svobode je pozdravil, da je ministrstvo rešitve uskladilo s pristojnimi združenji. Njegov strankarski kolega in predsednik odbora Tomaž Lah je dodal, da bi bili danes, če bi ukrepali prej, v boljši situaciji, kot smo. "Če ne bomo izvajali ukrepov, ki morajo biti postopni in pretehtati učinke na vse deležnike, na koncu ne bo rezultata," je dejal.

Tudi po mnenju Nataše Sukič iz Levice je treba ukrepati. "Menimo, da bo zakon pomembno prispeval k zmanjševanju negativnih vplivov cestnega prometa," je dejala.

Janja Rednjak iz SD je opozorila, da smo tranzitna država z zelo obremenjeno cestno infrastrukturo in da ob podnebnih spremembah potrebujemo bolj trajnosten sistem. "S cestninjenjem je treba zagotoviti pravično porazdelitvijo stroškov, učinkovito upravljanje infrastrukture in spodbujanje okoljsko odgovornejših oblik mobilnosti," je povedala. A cestninjenje ne sme postati dodatno breme za ljudi, ki nimajo prevoznih alternativ, spremembe pa da morajo biti postopne in pregledne.

Zvonko Černač in Danijel Krivec iz SDS sta poudarila, da predlog prinaša nove obremenitve, ki po njunem ne bodo imele učinkov, ki jih zasledujejo cilji zakona. "S tem se ne bo nič izboljšalo, ne bomo imeli bolj čistega okolja in manj hrupa," je ocenil Černač. Do tja je po njegovi oceni še dolga pot, da bi te cilje dosegli, pa po njegovem dodatne obremenitve ne bodo pomagale.

V Umanoteri so opozorili, da bi po evropski zakonodaji lahko in morali uvesti tudi pristojbine emisije CO2 kot del cestnin. V sektorju cestnega transporta pa so posvarili, da bi še ta obremenitev močno vplivala na gospodarstvo, saj bi sektor, pa tudi trgovino in gradbeništvo močno dodatno obremenili, posledice pa bi bile podražitve. V koaliciji so ocenili, da je to treba uskladiti z deležniki in da sedaj obravnavani predlog tega še ne more vsebovati.

Odbor je obenem soglašal s predlogom novele zakona o urejanju prostora, h kateremu je sprejel nekaj dopolnil koalicije. Vlada je s predlogom prisluhnila pobudam občin in državnega sveta. Predlog pa nekoliko zaostruje postopek odmere gradbene parcele v skladu s prostorskimi načrti. Znova bo uvedena pritožba na sklep o uvedbi postopka razlastitve, pri odmeri komunalnega prispevka pa bo bolj jasna dikcija, da se ta ne plačuje za pomožne objekte.

Odbor je podprl prizadevanja za to, da bodo stvari na tem področju šle hitreje. Miroslav Gregorič iz Svobode je povedal, da postopki tečejo nerazumno dolgo. Resorni minister Jože Novak je ob tem med drugim ocenil, da marsikdaj sploh ni težava zakonodaja, temveč praksa. V NSi po besedah Janeza Žaklja predlogu ne bodo nasprotovali, saj tudi podpirajo vse napore za hitrejše pridobivanje dovoljenj.

Odbor je soglašal še s predlogom novele o rudarstvu, katerega cilji so krepitev sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi, jasnejša pravila za pridobivanje in ureditev prenosa rudarske pravice ter prehodne določbe za njihovo začasno podaljšanje, nova raba zaprtih rudniških podzemnih objektov, krepitev nadzora in dodatno plačilo za presežek dovoljenih količin. Odbor je k predlogu sprejel dopolnila koalicije, ki so večinoma sledila pripombam zakonodajno-pravne službe DZ.

Ker odbor ni podprl členov predloga novele zakona o voznikih, ki so ga vložili v NSi, se je njegova obravnava na matičnem delovnem telesu DZ končala. Po predlogu NSi bi bil pogoj za vozniški izpit tudi obiskovanje osnovne šole devet let in končan vsaj sedmi razred osnovne šole. Koalicijski poslanci so predlogu v četrti obravnavi iste materije nasprotovali, nasprotovali so mu tudi vlada, Agencija RS za varnost prometa in Združenje šol vožnje Slovenije pri GZS.