STA novice / V javni razpravi predlog strategije za odpravo prekarnosti

Sistemska odprava prekarnosti je ena od koalicijskih zavez aktualne vlade, izhodišča za strategijo pa so bila sprejeta konec maja 2024, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

"Dejstvo je, da delež prekarnega dela med vsemi zaposlitvami v Sloveniji postopno, vendar vztrajno narašča. Med letoma 2010 in 2024 se je povečal za 20 odstotkov," je izpostavil. Kot so izračunali na ministrstvu, se je število samozaposlenih med letoma 2008 in 2024 skoraj podvojilo. Delež agencijskega dela se je od leta 2010 do leta 2024 povečal za 100 odstotkov, delež zaposlitev za določen čas pa med letoma 2020 in 2024 za 30 odstotkov.

Ob tem je tveganje za revščino med zaposlenimi za določen čas 2,5-krat višje od tveganja med zaposlenimi za nedoločen čas. Med samozaposlenimi je revščini podvržen vsak četrti, kar je dvakrat več kot pri zaposlenih z nižjo izobrazbo ali pri tujih državljanih.

V predlogu strategije je navedenih več ukrepov zoper prekarnost, državni sekretar pa je med njimi izpostavil boljšo zakonsko opredelitev delovnega razmerja, z bolj jasno ureditvijo razlikovanja med delavcem in osebami, ki opravljajo delo na drugi pravni podlagi. S tem naj bi preprečili navidezno samozaposlovanje in druge oblike prikritega dela in zagotovili, da delavec ne bi bil prikrajšan za redno plačilo, nadomestila plače, regres za letni dopust, zimski regres, bolniške odsotnosti, višjo pokojnino.

Med podpornimi ukrepi so predvideni okrepljen nadzor in sodelovanje med pristojnimi organi, krepitev sindikalnega organiziranja, socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja in ozaveščanja.

Na področju agencijskega dela bi določili njegovo maksimalno trajanje in število napotitev istega delavca k istemu uporabniku, zavzemajo se za sprotno prilagajanje definicije tega dela. Želijo si izboljšanja socialnega položaja študentov, predvidena je tudi popolna odprava t. i. outsourceinga v javnem sektorju in v podjetjih v lasti države, je nanizal Juvan.

Pri delu prek spletnih platform je izpostavil potrebo po prenosu evropske direktive o platformnem delu v slovenski pravni, pri čemer da je nujna "vzpostavitev učinkovite pravne domneve obstoja delovnega razmerja med digitalno platformo in osebo, ki opravlja delo preko platforme, prav tako je treba platformne delavce primerno zaščititi pred nevarnostmi algoritemskega upravljanja".

Na področju socialne varnosti se po besedah državnega sekretarja med drugim predlaga izenačitev davčnih obravnav različnih oblik dela in oblikovanje registrov za delodajalce, ki bi omogočali uvedbo diferenciranih višin prispevkov za zavarovanje za brezposelnost glede na to, ali podjetje spoštuje delovno zakonodajo ali ne.

V predlogu dokumenta je posebej izpostavljena tudi zaščita tujih delavcev. "Pri tujih delavcih se predvideva vzpostavitev mešanih inšpekcijskih ekip, reguliranje posrednikov zaposlitev in urejanje področja namestitev tujih delavcev z namenom varstva njihovih pravic in tudi preprečevanja negativnih učinkov za trg dela kot celoto," je povzel Juvan.

Zadnji sklop v predlogu pa vključuje ukrepe, s katerimi želijo standardne in varne oblike zaposlitve narediti bolj privlačne. Med drugim predlagajo premislek o uvedbi krajšega polnega delovnega časa in pravice do sobotnega leta ter spodbujanje ekonomske demokracije.

Na ministrstvu vse zainteresirane vabijo k oddaji pripomb do 28. februarja. K temu so povabili tudi sindikalne in delodajalske organizacije, poseben strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) naj bi jih obravnaval 23. februarja. "Mislim, da je pomembno, da vlada strategijo sprejme v tem mandatu, da začrta pot za naprej in tudi naslednje vlade zaveže k odpravi prekarnosti," je sklenil Juvan. Po potrditvi si sicer želijo na ministrstvu pripraviti tudi akcijski načrt.