STA novice / Za sejo DZ pripravljen tudi nacionalni plan zdravstvenega varstva do 2035

Po besedah državne sekretarke z ministrstva za zdravje Jasne Humar gre za temeljni strateški dokument na področju zdravstva, ki določa ključne usmeritve za nadaljnje politike, programe in zakonodajne rešitve.

Dokument opredeljuje krovne cilje, ki so krepitev odpornosti, trajnosti in stabilnosti sistema zdravstvenega varstva in medgeneracijsko prilagojeno podporno okolje za zdravo življenje v vseh življenjskih obdobjih. "Nekaj ciljev in ukrepov ni nepoznanih, saj so gradniki vsakega zdravstvenega sistema. To so ukrepi v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti na različnih ravneh, finančna vzdržnost, zagotavljanje ustrezne kadrovske zasedenosti in motiviranje zaposlenih," je dejala Humar.

Dodatno se po njenih besedah izpostavlja digitalne rešitve ter umetna inteligenca, ki se krepijo in širijo na vsa področja zdravstva. Vključuje pa se tudi nova področja, ki so v zadnjem času postala prepoznavna kot pomemben element tudi v zdravstvenem sistemu, kot sta na primer vključevanje javnosti in odprta komunikacija ter okoljska trajnost.

Humar je poudarila, da je priprava resolucije potekala kot odprt in vključujoč proces. Nekaj pripomb pa je bilo slišati tudi danes. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) denimo predlagajo dopolnitev plana z nosilci ukrepov in kazalniki uspešnosti. Za zagotavljanje vzdržnega financiranja javnega zdravstvenega sistema na srednji in dolgi rok predlagajo vzpostavitev zakonskega rezervnega sklada. Ocenjujejo tudi, da bi morali bolj konkretno opredeliti način oblikovanja mreže javne zdravstvene službe, saj da gradivo ne daje pravega odgovora na trenutne težave na tem področju.

Člani odbora iz vrst Svobode in Levice so sprejeli vrsto dopolnil, ki so jih predlagale vse tri koalicijske stranke in s katerimi so večinoma sledili pripombam parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je med drugim opozorila na neenotno rabo kratic in okrajšav v predlogu ter na napake oz. nedoločno opredelitev pri navajanju pravnih aktov. Ob tem so v predlog ob absentizmu vnesli še pojem prezentizma, ki je prepoznan kot dejavnik tveganja za zdravstveni sistem. Prezentizem pomeni, da je zaposleni fizično prisoten na delovnem mestu, vendar zaradi bolezni, poškodbe ali drugih zdravstvenih težav ne more delati s polno zmogljivostjo.

V kratki poslanski razpravi o resoluciji je Tamara Kozlovič (Svoboda) menila, da ne gre le za strateški dokument, ampak za neke vrste politično izjavo in sporočilo, ki ga ta koalicija nedvoumno jasno ponavlja že od prvega dne mandata: da se bo zdravstvo še naprej krepilo na osnovi javnega zdravstva, kjer je v ospredju solidarnost, univerzalni dostop in enakost vseh ljudi.

Resolucijo kot zelo dobro ocenjujejo tudi v Levici, kjer pa imajo po besedah Nataše Sukič zadržke ob predvidenem postopnem nadomeščanju sistema koncesij z verificiranjem kakovosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, pri čemer naj bi ZZZS pri najboljših kupoval storitve glede na potrebe pacientov in finančno zmožnost države. Sukič je izrazila bojazen, da bi v tem primeru prišlo do nepreglednosti in totalnega kaosa ter še "večjega priklopa katerih koli zasebnikov na pipico našega skupnega denarja iz zdravstvene blagajne". Samo ukinitev koncesij bi sicer pozdravili, je pojasnila.

Kozlovič se je strinjala, da bo v primeru opustitve sistema koncesij in drugačne vključitve zasebnih izvajalcev to moralo biti strogo nadzirano, regulirano in bo treba slediti temu, kar so že sprejeli, da se torej jasno loči javno in zasebno. Odbor pa je sprejel dopolnilo, ki sta ga vložili koalicijski Svoboda in SD, s katerim so jasno opredelili, da se nakup storitev pri verificiranih izvajalcih uporablja izključno za dopolnjevanje javne zdravstvene mreže, kadar javni zdravstveni zavodi zaradi kadrovskih ali infrastrukturnih omejitev ne zmorejo zagotoviti storitev v ustreznih rokih. Sukič se je pri glasovanju o tem dopolnilu vzdržala.