STA novice / Evrske obrestne mere ostajajo nespremenjene (dopolnjeno)

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.

Trenutni makroekonomski podatki govorijo v prid ohranjanju nespremenjene denarne politike. Rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom se je januarja tako še nekoliko zmanjšala. Letna stopnja inflacije je bila 1,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot decembra lani.

Obenem je gospodarska rast v evrskem območju glede na prvo oceno presegla pričakovanja. BDP območja z evrom in EU se je po sezonsko prilagojenih podatkih v zadnjem lanskem četrtletju okrepil za 0,3 odstotka, medletno za 1,3 odstotka, v celotnem 2025 pa za 1,5 odstotka.

Svet ECB je v izjavi po koncu dvodnevnega zasedanja zapisal, da je posodobljena ocena osrednjega organa evrske denarne politike znova potrdila, da se bo medletna inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.

Gospodarstvo medtem po oceni sveta ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje načrta povečane javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki preteklih znižanj obrestnih mer. Teh je bilo do julija lani sedem zapored, od tedaj se denarna politika ni spreminjala.

Predsednica ECB Christina Lagarde je novinarjem po seji sveta povedala, da so rast ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve, še posebej informacijske in komunikacijske tehnologije. Odpornost kljub nasprotnim vetrovom v globalnem okolju kaže tudi predelovalni sektor.

Krepi se dinamika v gradbeništvu, predvsem zaradi pospeška javnih investicij. Razmere na trgu dela ostajajo v povprečju ugodne in spodbujajo porabo gospodinjstev, pričakuje se tudi dodatna krepitev naložbe podjetij, predvsem v digitalizacijo.

Vseeno so gospodarski obeti še naprej negotovi, kar je po navedbah sveta predvsem posledica vztrajanja negotovosti glede trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti. Kot izziv je Lagarde omenila tudi krepitev tečaja evra.

To je še posebej izpostavila med tveganji za nadaljnji razvoj inflacije. Zaradi negativnega učinka carin in močnejšega evra bi lahko upadlo povpraševanje po evrskem izvozu, obenem bi lahko zaradi visokih ameriških carin prišlo do preusmeritve blaga na trg evrskega območja. Močnejši evro znižuje tudi ceno uvoza. "Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od sedanjih pričakovanj," je pripomnila Lagarde.

Člani sveta ECB so se na tokratnem zasedanju tako pogovarjali tudi o tečaju evra, s katerim se sicer trguje prosto, centralna banka pa na valutnem trgu ne posreduje. Evro se je ob izgubljanju zaupanja v ZDA kot dejavnik stabilnosti v svetovnem gospodarstvu v zadnjem času precej okrepil, pred dnevi je celo presegel mejo 1,20 dolarja. Vmes je sicer spet nazadoval na okoli 1,18 dolarja. Po besedah Lagarde so zadnja nihanja skladna s povprečnimi premiki tečaja skupne valute in že vračunana tudi v scenarije ECB.

Analitiki so v zadnjih dneh opozarjali, da bi v primeru, ko bi se ob morebitni izrazitejši krepitvi tečaja evra združila učinka nižje inflacije in težav za izvozni del gospodarstva, centralni bančniki lahko začeli razmišljati tudi o znižanju obrestnih mer.

A za zdaj je večinsko mnenje, da večjih sprememb denarne politike v nadaljevanju leta ne gre pričakovati. "Smo v dobrem položaju in inflacija je tudi v dobrem položaju," je dejala Francozinja na čelu ECB.