STA novice / Poslanci Levice za posodobitev sistema delavskega soupravljanja

Po navedbah poslancev najmanjše koalicijske stranke bi s predlogom uvedli nujne spremembe veljavnega zakona, ki so potrebne zaradi njegove vsebinske in tehnične zastarelosti ter neučinkovitosti posameznih zakonskih določb v praksi.

Zakon, sprejet leta 1993, je bil namreč noveliran le dvakrat, v letih 2001 in 2007, in se v preko 30 letih uporabe ni bistveno spreminjal, medtem ko se je gospodarsko, tehnološko in pravno okolje močno spremenilo, poudarjajo v poslanski skupini Levica. Zaradi tega številni zakonski instituti delavske participacije niso več uporabni oz. so nejasni in nedoločeni.

Predlagane spremembe naj bi tako odpravile ovire za učinkovito, pregledno in pravno varno uporabo zakona v današnjem času.

Kot izhaja iz predloga novele, bi predlagatelji med drugim odpravili dosedanji prag najmanj 50 zaposlenih za uporabo določb zakona pri samostojnih podjetnikih, saj da ta ureditev izključuje zaposlene pri manjših s. p.

Skladno z ustavo bi delavsko soupravljanje razširili tudi na podružnice tujih podjetij in na gospodarske zbornice ter gospodarska interesna združenja, če imajo status delodajalca po zakonu o delovnih razmerjih. Predlog bi skladno z odločbami ustavnega sodišča uredil tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju v zavodih, kar trenutno ni urejeno. Za izvedbo te novosti je predvideno enoletno prehodno obdobje.

Poslanci Levice bi natančneje določili tudi to, da se število članov sveta delavcev ugotavlja glede na število zaposlenih z aktivno volilno pravico, zakon pa bi natančneje določil še, kdo aktivne pravice nima. Med temi so vodilni delavci in njihovi družinski člani.

V podjetjih z več kot 1000 zaposlenimi bi se svet delavcev po novem povečal za enega člana na vsakih 500 dodatnih delavcev, medtem ko je zdaj zakonsko določilo, da se poveča za dva člana na vsakih 1000 novih zaposlenih.

Mandat članov svetov delavcev bi podaljšali s štirih na pet let, v primerih, ko volitev zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izvesti, pa bi uvedli institut podaljšanja mandata. Izboljšali, poenostavili in modernizirali naj bi volilne postopke za svete delavcev, tudi z elektronskimi volitvami in nižjim zahtevanim pragom volilne udeležbe (z več kot 50 odstotkov na več kot tretjino delavcev z volilno pravico).

Svoje predstavnike v svetu delavcev bi lahko imele dodatne kategorije zaposlenih, npr. napoteni delavci in zaposleni za čas krajši od šestih mesecev, če njihovo število presega 15 odstotkov vseh zaposlenih. Ti predstavniki ne bi imeli glasovalne pravice.

Zakon bi po predlogu natančneje opredelil nedopustna ravnanja delodajalca do sveta delavcev in njegovih članov, celovito bi prenovili tudi področje financiranja delovanja svetov delavcev. Jasneje bi bile opredeljene pravice sveta delavcev v primerih združitev ali delitev družb, poenostavljeno naj bi bilo sodelovanje delavcev pri upravljanju v kapitalsko povezanih družbah.

Posodobljena in razširjena bi bila ureditev sodelovanja delavcev v organih vodenja in nadzora, tako da bi bilo to npr. urejeno tudi v zavodih, v družbah z omejeno odgovornostjo pa bi bila omogočena vzpostavitev funkcije delavskega direktorja. Okrepila bi se med drugim tudi vloga svetov delavcev na področju zdravja in varnosti pri delu.

V Združenju svetov delavcev Slovenije so predlogu novele v izjavi za javnost izrekli polno podporo ter poslance pozvali, naj jo, če ne drugega zaradi nujne uresničitve odločb ustavnega sodišča o obvezni uzakonitvi soupravljanja tudi v zavodih, sprejmejo še v tem mandatu DZ. Hkrati vladi predlagajo razpustitev sedanjega sveta za korporativno upravljanje, ki je po njihovi oceni zaradi svoje sestave neustrezen za usmerjanje razvoja delavske participacije in s svojimi izrazito neoliberalnimi stališči povzroča resno družbeno škodo.