STA novice / Dolenc začenja mandat guvernerja Banke Slovenije

Dolenc guvernerski položaj prevzema po skoraj 14 mesecih začasnega vodenja Banke Slovenije v funkciji namestnika guvernerja. Politični postopek imenovanja novega guvernerja, naslednika Boštjana Vasleta, je namreč zaradi raznih zapletov in nesoglasij med predsednico republike in državnim zborom oz. koalicijsko večino trajal približno leto in pol.

Dolenc je bil za guvernerja v DZ izvoljen v začetku februarja, po vseh izvedenih postopkih znotraj Banke Slovenije poln mandat prevzema danes.

Novi guverner je prepričan, da je znotraj zakonskega mandata Banke Slovenije, ki je primarno zagotavljanje cenovne in finančne stabilnosti ter nadzora bank, vedno mogoče narediti še kaj več in bolje. V pogovoru za STA je izpostavil pet prioritetnih področij, na katera bi želel v večji meri usmeriti delo ustanove.

Prvo je zagotavljanje dostopnosti državljanov do osnovnih bančnih storitev. Ta se tako za prebivalce kot za podjetja v zadnjih letih ob napredovanju digitalizacije vztrajno zmanjšuje, v zadnjem času pa so določene banke začele intenzivno opuščati poslovalnice.

"To je po eni strani glede na razvoj digitalnih rešitev razumljivo, na drugi strani pa je skrb, da državljani ne bodo imeli dostopa ne le do gotovine, ampak nasploh do osnovnih bančnih storitev," ugotavlja Dolenc.

Pri tem priznava, da je Banka Slovenije na tem področju za zdaj še zelo zakonsko omejena, a v ustanovi si prizadevajo, da bi dostopnost zagotovili bodisi s prepričevanjem bank, z nadzorniškimi ukrepi, morda pa tudi s predlogom zakonskih sprememb.

S tem se ukvarja posebna delovna skupina, sodelujejo tudi z drugimi ustanovami. Z ministrstvom za finance so tako v pogovorih, kako določiti osnovne parametre dostopnosti osnovnih bančnih storitev, ne le gotovine, ampak npr. tudi fizičnih poslovalnic.

Pri tem je Dolenc omenil nedavni vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo, ki da bo določene spremembe olajšal, tudi na ravni EU pa se pripravlja uredba o dostopu do evrskih kovancev in bankovcev.

"Mislim, da je pomembno, da državotvorne ustanove skrbimo za to, da so vsi državljani enakomerno in pravično vključeni v družbo in da se ne ločuje med tistimi v mestu in tistimi na podeželju," je dejal Dolenc.

Druga prednostna naloga, ki jo izpostavlja, je doseči bolj uravnoteženo oz. pravično finančno posredništvo. Pri tem je izpostavil predvsem razliko v prilagajanju posojilnih in depozitnih obrestnih mer v slovenskih bankah.

Medtem ko te razmeroma hitro prilagodijo posojilne obrestne mere spremembam evrske denarne politike, pa tega na strani obrestnih mer na denarne vloge npr. v zadnjem ciklu zaostrovanja denarne politike niso storile. Depozitne obrestne mere so tako v Sloveniji precej nižje od evrskega povprečja.

"Tu lahko govorimo o pravičnosti, pa tudi o vprašanju učinkovitosti prenosa denarne politike. Če želimo, da je ta popoln, se mora zgoditi tako na aktivni kot na pasivni strani," je ponazoril.

Želel bi si, da bi banke prisluhnile napotkom in usmeritvam Banke Slovenije in prilagajale ponudbo na obeh področjih. Tudi zaradi nizkih pasivnih obrestnih mer v bančnem sistemu prevladujejo kratkoročne vloge na vpogled, medtem ko je dolgoročnih depozitov za razliko od stanja izpred 15 ali 20 let malo.

Tretja prioriteta je skrb za digitalizacijo, saj da je ob skrbi za zagotavljanje osnovnih bančnih storitev treba tudi v korak s časom. V ta sklop spada digitalni evro, projekt vzpostavitve digitalnega centralnobančnega denarja v EU, ki bo po vsej verjetnosti zaživel v času Dolenčevega mandata.

Novi guverner vidi več pomembnih prednosti digitalnega evra. V njem vidi možnost večje integracije znotraj EU, pa tudi krepitev strateške avtonomije unije oz. evrskega območja. Danes namreč velik del elektronskih plačil temelji na kartičnih shemah podjetij iz ZDA, kar spričo trenutne nepredvidljive ameriške politike predstavlja tveganje. Ob tem Dolenc ponavlja, da bo sistem centralnih bank območja evra še vedno zagotavljal dostop do fizične gotovine.

Četrto prednostno področje Dolenčevega mandata je finančno opismenjevanje. S tem se v Banki Slovenije v sodelovanju z drugimi ustanovami ukvarjajo že nekaj let, zdaj pa bi radi to še intenzivirali in razširili. Dolenc si želi vzpostaviti tudi poseben izobraževalni center s programi za otroke, mladostnike, odrasle in starostnike.

Kot enega od argumentov za še večji poudarek na finančnemu opismenjevanju Dolenc vidi to, da finančno neznanje in posledična ranljivost za razne prevare lahko vodi v finančno nestabilnost. "Zagotavljanje finančne stabilnosti v okolju, kjer so ljudje finančno neizobraženi, je bistveno težje," je dejal.

Zadnje področje delovanja Banke Slovenije, ki ga želi novi guverner še naprej negovati, pa je podpora perspektivnim mladim umetnikom prek ponujanja prostorov za razstavljanje v mali galeriji in drugih oblik pomoči. "Na to gledamo kot na naložbo, po drugi strani pa vračamo tudi nekaj našega presežka prihodkov nad odhodki nazaj družbi," je pojasnil.