STA novice / Varnostni svet ZN potrdil resolucijo s pozivom h končanju napadov Irana na zalivske države (dopolnjeno)

Varnostni svet je pred začetkom odprte razprave o položaju na Bližnjem vzhodu glasoval tudi o ruskem predlogu resolucije, ki prav tako zadeva ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Ruski predlog nima so-sponzorjev, obsoja pa napade na civiliste in poziva k diplomaciji za konec spopadov.

Ruski predlog resolucije je dobil le štiri glasove podpore, ZDA in Latvija, ki je januarja v Varnostnem svetu nadomestila Slovenijo, sta glasovali proti, devet držav pa se je vzdržalo.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da je bil potrjeni predlog Bahrajna pristranski, sam pa da predlaga nepristranski dokument, ki ne imenuje nikogar, ampak poziva k takojšnjemu koncu vseh vojaških aktivnosti, obsoja napade na civiliste in poziva k pogajanjem. "Mislim, da to odseva mnenje vseh članic Varnostnega sveta," je dejal.

Nebenzija je dejal, da Iran napada ameriške vojaške cilje v arabskih državah. Predlagal je, naj Varnostni svet zahteva tudi konec napadov na Iran, sicer bosta napadalki mislili, da lahko nadaljujeta.

Ameriški veleposlanik Michael Walz je zavrnil trditve ruskega kolega o napadih na vojaške cilje ZDA. Kot je zatrdil, Iran napada tudi hotele in druge civilne objekte.

Britanski veleposlanik James Kariuki je po glasovanju kot nezaslišano označil to, da se Rusija predstavlja kot država, ki nasprotuje napadu na suvereno državo. Francoski veleposlanik Jerome Bonnafont pa je dodal, da ruski predlog razglaša plemenite namene, a ni ustrezen odgovor na krizo, ker ne omenja iranskih napadov na sosede in iranskega jedrskega programa.

Resolucija Bahrajna zahteva takojšnjo zaustavitev iranskih napadov na zalivske države in Jordanijo ter obsoja vsako dejanje ali grožnjo Irana, ki je namenjena zaprtju, oviranju ali motenju mednarodne plovbe skozi Hormuško ožino.

Veleposlanik Bahrajna Džamal Fares Alrowaji je pozdravil uspeh resolucije in izpostavil veliko podporo držav članic ZN. "Besedilo temelji na sveti Ustanovni listini ZN in poziva vse strani naj spoštujejo mednarodno pravo," je dejal in poudaril, da je zaščita Bližnjega vzhoda v interesu vsega sveta.

Veleposlaniki so po glasovanju večinoma obsodili iranske napade na sosede, velik del pa jih je bilo kritičnih tudi do ameriško-izraelske vojne proti Iranu. Med njimi Pakistan, Rusija, Kitajska, Liberija v imenu treh afriških držav, najostreje pa Kolumbija.

Kolumbijska veleposlanica Leonor Zalabata Torres je vojno proti Iranu označila za nadaljevanje genocidne politike izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Obsodila je tudi invazijo na Libanon.

Veleposlanik Pakistana Asim Ahmad je ob obsodbi napadov Irana obsodil tudi nepotrebno in neizzvano vojno ZDA in Izraela. Po njegovem mnenju sta resno ogrožena mednarodni mir in varnost in po nepotrebnem je vpletena celotna regija.

Iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani je v torek resolucijo zalivskih držav označil kot pristransko in politično motivirano. "Nekateri člani Varnostnega sveta poskušajo obrniti vloge in položaje žrtve in agresorja. Poskušajo nagraditi agresorje in kaznovati žrtve s pristransko in politično motivirano resolucijo," je dejal.