STA novice / Državni svet za ustavno presojo treh zakonov

Državni svetniki so zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti dela določb zakona o gostinstvu, ki se nanašajo na ureditev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin, in del zakona o kontroli cen obravnavali in sprejeli na pobudo interesne skupine delodajalcev.

Glede zakona o gostinstvu državni svetniki opozarjajo, da nova zakonska ureditev na področju kratkotrajnega oddajanja nepremičnin "omejuje opravljanje dejavnosti kratkotrajnega oddajanja na način, ki presega dopustne okvire urejanja gospodarske dejavnosti in lahko dejansko onemogoči opravljanje te dejavnosti, s čimer posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude," so v sporočilu za javnost zapisali v državnem svetu.

Nova ureditev po njihovem mnenju posega tudi v svobodo izbire načina uporabe nepremičnine, kar je bistven element lastninske pravice iz ustave. Posega tudi v ustavni položaj lokalnih skupnosti ter krši načela pravne države in načelo zakonitosti delovanja uprave. Državni svet opozarja tudi na možna neskladja s pravom EU.

Državni svetniki predlagajo, da ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb ter da zadevo obravnava absolutno prednostno. Izvrševanje izpodbijanih določb bi po mnenju državnega sveta namreč lahko povzročilo nepopravljive ali težko popravljive škodljive posledice za ponudnike kratkotrajnega najema ter za turizem in gospodarstvo.

V zahtevi za ustavno presojo 14. člena zakona o kontroli cen pa državni svet opozarja, da veljavna ureditev vladi omogoča sprejemanje ukrepov kontrole cen, ki lahko bistveno posežejo v poslovanje podjetij. Po oceni državnih svetnikov izpodbijana ureditev omogoča preširoko diskrecijsko odločanje vlade, pri tem pa ne zagotavlja zadostne predvidljivosti pravnega okvira niti jasnih meril za presojo sorazmernosti sprejetih ukrepov.

Na pobudo državne svetnice Bojane Potočan je državni svet medtem sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti več določb zakona o splošnem upravnem postopku ter nekaterih prehodnih določb novele omenjenega zakona. Sporne rešitve se nanašajo na pravico do jezikovnega pomočnika, na nova pravila vročanja, na informativno odločbo ter na izdajo odločb brez obrazložitve.

Izpodbijane rešitve so po oceni državnega sveta oblikovane v škodo strank, saj kršijo standarde pravne varnosti in nedopustno omejujejo temeljna ustavna procesna jamstva, kot so pravica do izjavljanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter pravica do sodnega varstva.

"Namesto večje učinkovitosti bi nova ureditev dolgoročno najverjetneje povečala število sporov, zmanjšala procesno zaščito strank, ustvarila pravno negotovost in zmanjšala zaupanje v upravno odločanje, zato je nujno, da jo ustavno sodišče čim prej razveljavi oziroma ugotovi njeno protiustavnost," so zapisali.

Državni svetniki so na pobudo interesne skupine delojemalcev obravnavali in sprejeli tudi predlog novele zakona o zasebnem varovanju. Predlagatelji so med cilji zakona navedli izboljšanje delovnih razmer in profesionalizacijo dejavnosti zasebnega varovanja.

Med glavne rešitve predloga zakona med drugim sodijo uvedba minimalne plače in dodatkov za delo, ustrezna izobrazba varnostnega osebja, sprememba sistema usposabljanj, dopolnitev nalog reprezentativnega združenja delodajalcev, da skupaj s sindikatom sklepa kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja.