STA novice / Katič: S predlogom novele kazenskega zakonika tudi nad femicid

Katič je uvodoma spomnila, da je že lani napovedala spremembe kazenskega zakonika in jih predlagala vladi. Vlada je predlog sprejela in ga posredovala v državni zbor, "vendar žal ni prišel na vrsto za obravnavo zaradi postopkovnih določil," je strnila. Po njenih besedah se tokratni predlog nekoliko razlikuje od prejšnjega, njegov glavni cilj pa je okrepitev oziroma izboljšanje položaja žensk.

Med ključnimi spremembami, ki jih želijo nasloviti s predlogom novele, je najprej izpostavila spremembo kaznivega dejanja umora, "kjer vključujemo femicid". Kot je navedla, s predlogom posebej izpostavljajo primere, ko gre za stopnjevanje nasilja v družinskih ali partnerskih odnosih, ob čemer predlog prepoznava posebno težo teh dejanj in jasno sporoča tudi njihovo nedopustnost, je poudarila.

"S tem naslavljamo eno najtežjih oblik nasilja nad ženskami ob hkratnem upoštevanju zadržkov kazenskopravne stroke do uvedbe samostojnega kaznivega dejanja. To uvajamo tako, da ni več omejeno samo na dejanje partnerja ali bivšega partnerja, ampak tudi s strani sorodnikov," je pojasnila.

116. člen kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje umora, s predlogom tako razširjajo z novo točko oziroma alinejo, s katero predlagajo, da se kot umor kvalificira tudi odvzem življenja, do katerega pride kot stopnjevanje čustvene, spolne ali druge fizične zlorabe v družinski ali drugi trajnejši skupnosti ali po razpadu takšne skupnosti in je dejanje s preteklo skupnostjo povezano. "To pomeni, da ne gre le za ženske in deklice, lahko gre tudi za moške. Toda glede na to, kdo so največkrat žrtve, smo pravzaprav želeli s to spremembo nasloviti femicid," je poudarila.

Spremembe predlagajo tudi za 170. in 171. člen kazenskega zakonika, ki opredeljujeta kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja. Po novem se ti kaznivi dejanji ne bi več preganjali na predlog žrtve, ampak bi se pregon začel po uradni dolžnosti. Hkrati za obe kaznivi dejanji v kazenskem zakoniku predlagajo jasnejši zapis, da je kvalificirana oblika kaznivega dejanja v primeru več storilcev storjena že, če ga storita dve osebi.

Med pomembnejšimi je izpostavila tudi predlagani spremembi 173. člena kazenskega zakonika, ki opredeljuje spolni napad na osebo, mlajšo od 15. let, in 174. člena, ki opredeljuje kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Kot je izpostavila, je bilo ugotovljeno, da ima naš kazenski zakonik nasproti evropski direktivi ožjo dikcijo glede zlorabe zaupanja, zato jo v tem delu razširjajo.

"Sedaj to spreminjamo tako, da zlorabo svojega položaja, ki ga nekdo izkoristi za to, da naredi kaznivo dejanje, dopolnjujemo tako, da ne gre samo za zlorabo položaja, ampak tudi zaupanja, avtoritete ali vpliva, in da se črta okoliščina, da mu je takšna oseba zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo," je pojasnila. S tem se po njenih navedbah razširi krog primerov, ki jih zakon zajema, naslavljajo tudi primere preteklih kaznivih dejanj, na primer v športu.

Izrazila je zadovoljstvo, da so v poslanski skupini SD podprli predlog sprememb, v prihodnosti pa pričakuje razpravo v parlamentu s strani stroke. "Prvi odzivi so pozitivni. Morda bo še kakšna sprememba glede na to, kaj bo rekla zakonodajno-pravna služba DZ, vendar menim, da je predlog pripravljen strokovno in da bo tudi doživel podporo v parlamentu," je sklenila.