STA novice / DZ vladi naložil dopolnitev osnutka letnega poročila o napredku 2026 s priporočili fiskalnega sveta (dopolnjeno)

Kot je v predstavitvi stališč ob obravnavi osnutka letnega poročila o napredku 2026, ki je ključni dokument pri spremljanju skladnosti s fiskalnimi zavezami države za obdobje 2025-2028, pojasnil poslanec Rado Gladek (SDS), država trenutno porablja več, kot si lahko privošči, razliko pa pokriva z dolgom.

"To niso več napovedi, to je realnost naših javnih financ. Govorimo o odstopanju od fiskalnih pravil, rasti izdatkov brez pokritja, primanjkljaju, ki uhaja iz nadzora, in predvsem govorimo o politiki, ki kratkoročne politične koristi postavlja pred dolgoročno stabilnost države," je dejal.

Ob tem je spomnil, da si je država za leto 2024 postavila mejo 6,2-odstotne rasti odhodkov, lani 5,6-odstotne, v letošnjem letu pa 4,4-odstotne. "V letu 2024 smo bili še pod mejo, v letu 2025 pa je rast namesto dovoljenih 5,6 odstotka dosegla kar 8,5 odstotka, letos pa bo očitno stanje še slabše. Namesto predvidenih 4,4 odstotka bo rast po oceni ministrstva dosegla 8,2 odstotka. To pomeni, da vlada zavestno presega lastne fiskalne zaveze," je dodal.

Da je odhajajoča vlada pod vodstvom Roberta Goloba skupaj s partnerji povzročila zaskrbljujoče razmere na področju javnih financ, je opozoril Janez Cigler Kralj (NSi, SLS in Fokus). Ob tem je napovedal podporo predlogu priporočila pristojnega odbora DZ, da vlada dopolni osnutek letnega poročila o napredku 2026 z ugotovitvami in priporočili fiskalnega sveta.

Da bi morala vlada v odhodu v osnutek poročila vključiti ugotovitve fiskalnega sveta, ker "brez njih poročilo ni dovolj celovito, transparentno ali verodostojno", je menila Katja Kokot (Resnica).

"Razmere nikakor niso kritične, kot želite prikazati, javne finance so v dobrem stanju, tudi če se primerjamo z drugimi evropskimi državami in še posebej glede na svetovne razmere. Če poslušam novo desno koalicijo, bi naj bilo stanje v javnih financah katastrofično, ampak vi na te katastrofične razmere predlagate še poguben interventni zakon, ki bo proračunu odnesel dodatno milijardo evrov," je na drugi strani opozorila Alenka Bratušek (Svoboda).

Na neodgovorno dodatno zniževanje javno-finančnih prihodkov v luči morebitne potrditve predloga interventnega zakona o razvoju Slovenije, ki ga predlaga t.i. tretji blok in bo kmalu obravnavan v DZ, je opozoril tudi Damijan Bezjak Zrim (SD).

Glede osnutka letnega poročila o napredku 2026 je BEzjak Zrim menil, da je realen odraz trenutnega stanja v javnih financah ter da v tej fazi ni mogoče pričakovati, da bo vlada z omejenimi pooblastili v končno poročilo vnesla konkretne načrtovane ukrepe.

Da bi bilo to nesmiselno, ker bodo ukrepi predvsem politična odgovornost prihodnje vlade, je menil tudi Vladimir Šega (Levica). Opozoril je, da bo nastala krepka luknja, če bo nova koalicija sprejela predlagani interventni zakon. "Zanima me, kaj bo fiskalni svet ugotavljal na koncu leta 2026," je dodal.

V nadaljevanju seje so poslanci nastajajoče desne koalicije v večurni razpravi kritike usmerili v nizanje očitkov o slabem javnofinančnem stanju v državi, kar po njihovem mnenju potrjuje tudi poziv k varčevanju, ki ga je ministrstvo za finance posredovalo proračunskih porabnikom. Predstavniki odhajajoče koalicije so na drugi strani poudarjali, da je absurdno, kako nova koalicija straši ljudi.

Andrej Poglajen (SDS) je odhajajoči vladi med drugim očital vodenje "neodgovorne, razsipne in davčno represivne politike". Po njegovem tudi ne drži, da je geopolitična situacija glavni krivec za nastalo trenutno stanje v državnih financah.

Da je odhajajoča vlada vse štiri proračune izvedla v fiskalnih okvirih in brez rebalansov, da je bil primanjkljaj ves čas nižji od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), zadolženost države pa da se je ves čas zmanjševala ter da je Slovenija trenutno med najmanj zadolženimi državami v EU, pa je odhajajoči vladi v bran stopil Andrej Klemenc (Svoboda).

Ministrstvo za finance je nedavno na proračunske uporabnike naslovilo poziv k znižanju odhodkov zaradi njihove prehitre rasti, pri tem pa vlada ni opredelila konkretnega obsega znižanja izdatkov. Rok za posredovanje predlogov za znižanje proračunske porabe se je iztekel v ponedeljek, doslej pa so na ministrstvu, kot so povedali za STA, prejeli predloge štirih organov. "Predloge za zdaj še preučujemo, zato podrobnosti ne moremo komentirati," so navedli. Po njihovih pojasnilih je poziv proračunskim porabnikom tudi posledica obravnave osnutka poročila o napredku za leto 2026.