STA novice / V sindikatih pred praznikom dela zaskrbljeni, z eno nogo že na okopih (tema)

V parlamentu se je razmeroma hitro po marčnih volitvah izrisala prihodnja koalicija, ki te dni dobiva čedalje jasnejšo podobo. Slovenija bo, kot kaže, dobila desno vlado.

T. i. tretji politični blok strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica je v DZ že pred časom vložil predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki med drugim predvideva znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene kategorije, socialno kapico, ureditev sistema normirancev, uvedbo mikro s.p., znižanje DDV za 15 osnovnih živil in del energentov ter avtomatično upokojitev ob možnost polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti.

"Gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejme rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem, kapitalu in ki posegajo v temeljna načela socialne države," so predsedniki vseh reprezentativnih sindikalnih central predlog zakona komentirali v skupnem sporočilu za javnost in pozvali k njegovemu umiku ali zgolj ohranitvi ukrepov zoper energetsko krizo in draginjo. V tem primeru pričakujejo, da se v razpravo ustrezno vključi vse socialne partnerje.

V bran plačanemu odmoru za malico

A omenjeni ukrepi tretjega bloka še zdaleč niso edina skrb sindikalistov. Iz delodajalski vrst, kjer predlagane ukrepe pričakovano močno podpirajo, namreč v zadnjem obdobju prihajajo še številni drugi predlogi, za katere upajo, da bi lahko v novi politični konstelaciji padli na plodna tla.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je za STA dejal, da glede na nekatere javne izjave predstavnikov delodajalskih združenj, "zlasti v primeru takšne naklonjenosti njihovim predlogom, kakršna se trenutno kaže" ne izključuje možnosti, da bo gospodarstvo vnovič poskusilo odpreti tudi vprašanji plačanega odmora za malico in prevoza na delo. Enostranski poseg v te pravice bi po njegovih besedah "brez dvoma pomenil oster konflikt s sindikati".

Delodajalci in del politike se zavzemajo tudi za razbremenitev plač. "Menim, da je razprava o razbremenitvi dela smiselna in potrebna, bi pa bil potreben širši dogovor o tem, katere plače naj se razbremenijo in za koliko, ali naj se razbremenijo davkov, prispevkov ali obojega, kakšne posledice bo imelo to za financiranje socialnih zavarovanj in predvsem, s kakšnimi davčnimi viri nadomestiti izpad na področju obdavčitve dela," je opozoril Počivavšek. Sam ocenjuje, da je na tem področju nekaj manevrskega prostora, da pa so pričakovanja o obsegu razbremenitve pogosto nerealna.

Za spremembe pri minimalni plači

Predlog, da minister za delo ne bi imel več diskrecijske pravice glede zneska minimalne plače, se mu medtem ne zdi ne potreben ne ustrezen. Namesto tega bi si bolj želel pogostejšega izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov, ki vplivajo na višino minimalne plače, saj da bi bilo v tem primeru manj šokov z relativno visokimi dvigi te plače (letos je namreč poskočila za 16 odstotkov). Prav tako se zavzema za jasnejšo opredelitev kriterijev, ki se poleg inflacije lahko upoštevajo ob uskladitvi.

Predsednik Pergama bi ob energetski krizi sicer v ospredje postavil ukrepe za blažitev posledic draginje in, če bi se to izkazalo kot potrebno, za ohranjanje delovnih mest. "Opozarjamo pa, da zmanjševanje davčnih prihodkov proračuna, kot je predlagano z interventnim zakonom, pomembno zmanjšuje razpoložljive vire za vzpostavitev kriznih shem in pomoči gospodarstvu in drugim poslovnim subjektom," je podčrtal.

Želel bi si tudi začrtane realizacije plačne reforme v javnem sektorju do konca prehodnega obdobja, ob tem pa še čimprejšnjo blažitev uravnilovke. Spomnil je še, da bo morala nova vlada implementirati dve pomembni evropski direktivi, in sicer t.i. direktivo o preglednosti plačil in direktivo o platformnem delu, "ki bosta obe pomembno vplivali na trg dela". Prav tako bo morala nova vladna ekipa glede na slabo stanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami skupaj s socialnimi partnerji pripraviti akcijski načrt za spodbujanje kolektivnega dogovarjanja, je pristavil.

Konflikt, demonstracije, stavke

V sindikalnih centralah so, kot so zatrdili v nedavni skupni izjavi, zavezani k dialogu, če bo treba, pa so pripravljeni tudi na konflikt. V javnosti so tako sindikalisti že omenjali velike demonstracije, kakršne so skupaj s civilno družbo organizirali leta 2013, zarožljali so tudi s stavkami.

"Delodajalcem in novi vladi zato sporočamo, naj kakršne koli ukrepe oblikujejo in uskladijo v socialnem dialogu, saj v nasprotnem primeru tvegajo socialni mir in onemogočajo pogoje za to, da bi prišli do predvidljivega in stabilnega poslovnega okolja, kar je cilj, za katerega se prav sami radi javno zavzemajo," je za STA dejal Počivavšek.

"Sam sem prepričan, da bi bilo spričo vsebin, ki se nakazujejo, in njihove potencialne konfliktnosti, smiselno aktivno pristopiti k sklepanju socialnega sporazuma, ki bi lahko nakazal smer sprememb in ključne rešitve ter dialog vrnil v okvirje, iz katerih je v zadnjem obdobju ušel," je podčrtal.

Delodajalci mirijo

Združenje delodajalcev Slovenije je medtem v teh dneh ob signalih krize pozvalo k spremembi odnosa do gospodarstva. Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za investicije, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje, so zapisali.

"Naš cilj ni krčenje pravic, temveč večja preglednost, predvidljivost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Samo močna podjetja in zadovoljni zaposleni pomenijo ohranjanje kakovostnih delovnih mest, dobre plača in nenazadnje tudi več denarja za storitve države in najšibkejše," pa so zatrdili v Gospodarski zbornici Slovenije.

Sicer pa novo fronto med socialnimi partnerji odpira tudi predlog SDS, da se področje dela prenese na ministrstvo za gospodarstvo. Sindikati se bojijo, da bo prišlo do spodbujanja gospodarstva na račun pravic zaposlenih oz. da bo delo v celoti podrejeno kapitalu. Nasprotno delodajalci ocenjujejo, da je delo neposredno povezano z gospodarstvom in da takšno združevanje ni novost.