STA novice / Projekt sežigalnice v Mariboru se kljub zavrnjenemu predlogu za referendum nadaljuje (tema)

Obrat sežigalnice nameravajo v Mariboru v primeru, da bodo izbrani na državnem razpisu za koncesijo, postaviti poleg sortirnice Snage na južnem robu mesta, aktivnosti pa vodi projektno podjetje EIOM, ki sta ga v ta namen ustanovili javni podjetji Energetika Maribor in Snaga.

Občina je želela "zaradi transparentnosti in vključevanja javnosti pri odločitvi, ki ima dolgoročne finančne in razvojne posledice," 21. junija izvesti posvetovalni referendum, na katerem ni prebivalce Mestne občine Maribor vprašali glede podpore projektu. A je večina mestnega sveta menila, da bi bilo to prehitro, ker o načrtovani sežigalnici še ni dovolj znanega.

Kljub temu se postopki nadaljujejo. "Ne glede na umik te točke aktivnosti projekta EIOM in postopek podelitve koncesije potekajo naprej skladno s predvidenimi postopki in časovnico," so za STA ta teden povedali v EIOM.

Odločitev o podelitvi koncesije pričakujejo do konca leta, do takrat pa med drugim načrtujejo sodelovanje na posvetu o energijski izrabi odpadkov v Ljubljani, organizacijo strokovnega posveta v Mariboru ter druge aktivnosti, namenjene informiranju in seznanjanju javnosti z vidiki energijske izrabe odpadkov in projektom EIOM.

S sežigalnico reševanje tudi energetske oskrbe

Energijska izraba odpadkov je po besedah župana Saše Arsenoviča "projekt, ki ga Maribor nujno potrebuje".

"Gre za projekt, s katerim bi tisti del odpadkov, ki jih danes odvažamo v tujino (večinoma prav na energijsko izrabo), spremenili v dragoceno energijo. Iz njih bi pridobili toploto, namenjeno daljinskemu ogrevanju in oskrbi s toplo sanitarno vodo, ter električno energijo - delno za lastne potrebe, presežek pa bi oddali oz. prodali v omrežje. S tem bi Maribor zmanjšal problematiko odvisnosti od izvoza odpadkov, hkrati pa povečal energetsko zanesljivost in neodvisnost," izpostavljajo avtorji projekta.

Ocenjujejo, da bi z energijsko izrabo odpadkov zmanjšali odvisnost od uvoženih energentov, zlasti zemeljskega plina, ter povečali energetsko samozadostnost sistema daljinskega ogrevanja na 60 odstotkov. "Prav tako bi s postavitvijo objekta imeli nižje stroške ravnanja z odpadki kot sicer ter hkrati ob tem tudi zmanjševali energetsko revščino," pravijo.

Projekt je v začetnih fazah načrtovanja, saj še čakajo na koncesijo. "Šele v primeru, da bo Maribor uspešno pridobil koncesijo, bo izbrano podjetje izvedlo postopke za pripravo in pridobitev vse potrebne dokumentacije za načrtovanje in izgradnjo objekta, vključno z izvedbo postopkov celovite presoje in presoje vplivov na okolje, ki bosta tudi podala odgovor, ali je objekt možno postaviti ali ne, in če ga je, pod kakšnimi pogoji," pojasnjujejo v EIOM.

Zaenkrat načrtujejo objekt s kapaciteto 50.000 ton odpadkov letno, dokončno naj bi to dorekli s koncesijsko pogodbo. Podrobnejše presoje glede možnih tehnologij, ki bi jih uporabili v obratu, so zaenkrat opravili za sežig v vrtinčnem sloju (BFB) in sežig na rešetki.

Po navedbah EIOM bo objekt zasnovan po najvišjih evropskih standardih in bo temeljil na sodobnih in preizkušenih tehnologijah, ki bodo zagotavljale varno delovanje, minimalne vplive na okolje in popolno skladnost z zakonodajo. Po besedah direktorja EIOM Vita Martinčiča bi sežigalnica celo privedla do boljše kakovosti zraka v Mariboru, saj bi z njo lahko razširili daljinsko ogrevanje in tako zmanjšali število individualnih kurišč, ki so glavni onesnaževalec zraka.

Trenutno je projekt izgradnje sežigalnice ocenjen na 90,98 milijona evrov brez DDV, način financiranja še ni dorečen. V Mariboru menijo, da bi država morala sodelovati pri financiranju investicije, saj sežigalnica rešuje odpadke celotne regije.

Kritiki opozarjajo na tveganja za zdravje in okolje

Določeni lokalni politiki se že izrekajo proti gradnji sežigalnice v Mariboru, da so koristi mnogo manjše od tveganj, menijo tudi v Civilni iniciativi Tezno. "Raziskave v Evropi kažejo, da imajo območja v bližini sežigalnic povečano prisotnost nevarnih snovi in obolevnost. Pojavi se dodatni problem s povečanim tovornim prometom, ki še dodatno zastruplja zrak, povzroča hrup in uničuje ceste. Pri tem pa je vprašljiva ustreznost lokacije, saj ima Maribor pozimi pogosto inverzijo, ki dimnih plinov ne razpusti v višje plasti, kar močno poslabša kakovost zraka," je za STA povedal njihov predstavnik Fredi Magdič.

Opozoril je, da takšen center obratuje vse dni v letu, nadzor je vprašljiv. "Ob takšnem objektu nastaneta še vsaj dve odlagališči. Eno je za surovine, ki se sežigajo, drugo pa je za ostanek sežiga, torej pepel in žlindro," pravi.

Dvomi v finančno utemeljenost projekta. "Projekt ima zelo visoko zagonsko vrednost, ki naj bi jo občina (torej občani) krila s krediti tujih bank. Danes EU ne dovoli več financiranja takšnih objektov. Še več, v pripravi je zakon, ki bo nalagal sežigalnicam nakup emisijskih kuponov, kar bo dodatno povečalo ceno." Dodaja, da se v državah v Skandinaviji že pojavlja problem pomanjkanja odpadkov za zažig. "To ustvarja pritisk na družbo, da dovoli sežigati tudi odpadke, ki so primerni za reciklažo, kar pa je v nasprotju z zakoni," je prepričan Magdič.

Proti takšnih projektom so tudi Ekologi brez meja. "Dolgoročno ne podpiramo gradnje sežigalnic kot ključne rešitve za ravnanje z odpadki, saj si prizadevamo za prehod v krožno gospodarstvo, kjer odpadke predvsem preprečujemo, zmanjšujemo in ohranjamo materiale v uporabi čim dlje," pravi njihov predstavnik Jaka Krajnc.

"Sežigalnice so dragi in dolgoročni projekti, ki družbo lahko zaklenejo v nadaljnje ustvarjanje velikih količin odpadkov, namesto da bi spodbujali razvoj preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe, popravil in kakovostnega recikliranja. Ob tem nas skrbijo tudi izkušnje iz tujine, kjer so se pojavljale težave s preseganjem izpustov ter vplivi na okolje in zdravje ljudi," je dodal.

Ekologi brez meja menijo, da bi prednostna usmeritev Slovenije morala biti zmanjševanje količin odpadkov ter razvoj varnih, lokalnih in trajnostnih rešitev, ne pa dodatno vlaganje v sisteme, ki so odvisni od stalnega dotoka odpadkov.