STA novice / Varuh človekovih pravic vidi v predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi več pomanjkljivosti

Po predlogu novele, ki so ga vložili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus, bi lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom pa bi lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec.

Po veljavnem zakonu lahko to poleg Sodnega sveta storijo še najmanj tretjina vseh poslancev, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave.

Odbor DZ za pravosodje je predlogu novele zakona danes dal zeleno luč, DZ pa ga bo obravnaval v torek na izredni seji po skrajšanem postopku.

Varuh človekovih pravic pa je v sporočilu za javnost poudaril, da imajo podobno kot sodstvo in tožilstvo ustavnopravno utemeljen interes za varovanje standardov svoje neodvisnosti tudi Varuh in druge neodvisne nadzorne institucije.

Spomnil je na 93. člen ustave, po katerem DZ odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. To pomeni, da parlamentarna preiskava o zadevi, ki ni javnega pomena, ne more biti skladna z ustavo. Vendar predlog novele ne omogoča, da bi se navedeno sploh preverjalo.

V nadaljevanju je izpostavil, da se s predlogom za odvzem pravnega sredstva zoper akt o parlamentarni preiskavi preiskovancu in drugim osebam, ki jih ta akt zadeva, odpira resno vprašanje skladnosti predloga s 25. členom ustave. Omenjeni namreč ne bi več imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva zoper akt DZ še pred začetkom izvajanja parlamentarne preiskave.

Predlog namreč odpravlja omejitev, po kateri DZ pred odločitvijo ustavnega sodišča o vloženi zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Poleg tega predlog ukinja pooblastilo ustavnemu sodišču za razveljavitev takšnega akta.

Pač pa predlog uvaja pravico preiskovanca do vložitve tožbe v upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, storjenih med izvajanjem parlamentarne preiskave. Toda Varuh opozarja, da morajo imeti posamezniki skladno s 25. členom ustave pravico do pravnega sredstva proti odločbam državnih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavnopravno priznana pravica do pravnega sredstva glede na to ne zajema samo kršitve človekovih pravic.

Po dodatnem Varuhovem opozorilu bi imel po predlogu novele sodno varstvo le preiskovanec, pri čemer je podelitev statusa preiskovanca v domeni preiskovalne komisije DZ. Zoper to odločitev komisije pa prizadeti nima na voljo pritožbe oziroma pravnega sredstva. Posledično bi lahko preiskovalna komisija določeni osebi z odločitvijo, da ji ne prizna položaja preiskovanca, omejila dostop do sodnega varstva pred upravnim sodiščem.