STA novice / Med ministrskimi kandidati tudi nekaj nekdanjih ministrov (dopolnjeno) (biografija)

Ministrstvo za finance: Andrej Šircelj (SDS)

Rojen je 28. februarja 1959. Je magister znanosti s področja davčnega prava. Poklicno pot je začel kot učitelj na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani, pozneje pa je deloval v zasebnem sektorju na področju davčnega in poslovnega svetovanja. Na ministrstvu za finance je bil kot svetovalec za področje davkov zaposlen že v mandatu vlade Janeza Drnovška od leta 1992 do 1996. Z začetkom leta 2006 je postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše z mandatom na finančnem ministrstvu. V letih 2008 do 2009 je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki, med letoma 2009 in 2011 je bil svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj. Na volitvah v letih 2011, 2014 in 2018 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca. Februarja 2013 ga je vlada imenovala za enega od štirih začasnih neizvršnih direktorjev DUTB, kjer pa se je obdržal le do septembra istega leta, ko ga je zaradi nezdružljivosti funkcije s poslanskim mandatom s položaja v DUTB razrešila vlada Alenke Bratušek. V letih 2020-2022 je bil finančni minister v tretji vladi Janeza Janše.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo: Franci Matoz (SDS)

Znani slovenski odvetnik, ki v odmevnih primerih zastopa tudi premierja Janeza Janšo, se je rodil 16. septembra 1963. Je tudi nekdanji policist. Končal je kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in leta 1982 začel delati v Divači. Leta 1992 je postal komandir postaje prometne policije v Kopru. Ob delu je diplomiral iz prava in nato zapustil policijske vrste. Kot odvetnik pa se je proslavil zlasti kot zagovornik v več odmevnih primerih. Janšo je denimo zastopal v primerih Patria in Trenta, med vidnejšimi klienti so bili tudi nekdanji koprski župan Boris Popovič, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, nekatere državne družbe pa tudi estradniki in športniki. Že več kot desetletje velja za hišnega odvetnika SDS, na listi SDS je sicer v preteklosti tudi kandidiral za poslanca, a ni bil izvoljen. V času tretje Janševe vlade je sedel v nadzornih svetih Slovenskih železnic in Luke koper, julija 2021 je postal tudi neizvršni direktor in predsednik upravnega odbora DUTB.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: Tone Kajzer (SDS)

Rojen je bil 9. julija 1966 v Slovenj Gradcu. Je dolgoletni diplomat. Med letoma 2020 in 2022, v tretji vladi Janeza Janše, je bil veleposlanik ZDA. Vlada Roberta Goloba ga je odpoklicala s tega položaja po tem, ko je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva za zunanje zadeve predsedniku SDS Janši, ta pa je posnetek zaslona objavil. Kajzer, sicer diplomirani ekonomist in specialist mednarodnih odnosov, je bil tudi veleposlanik na Finskem in v Estoniji ter veleposlanik na Danskem. Kajzer je bil med tretjo Janševo vlado državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, med drugo pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade.

Ministrstvo za obrambo: Valentin Hajdinjak (NSi)

Rojen je 6. decembra 1973, bil je predstavnik za stike z javnostjo na vrsto različnih mestih, med drugim je bil predstavnik prve vlade Janeza Janše. V njegovi drugi vladi je vodil kabinet ministra za obrambo Aleša Hojsa. Kariero je sicer po študiju na ljubljanski ekonomski fakulteti začel kot predstavnik za odnose z javnostmi krščanskih demokratov. Bil je tudi podpredsednik NSi, dokler ni v tretji Janševi vladi prevzel vodenja Darsa. Leta 2023 je s čela Darsa odstopil, po tem ko se je znašel pod plazom kritik o domnevnem pobiranju podkupnin za posle z Darsom in sumu kartelnega dogovarjanja pri poslu avtovleke, kar je sicer Hajdinjak mnogokrat zanikal.

Ministrstvo za pravosodje: Mihael Zupančič (Demokrati)

Rojen je bil 19. marca 1973. Leta 1998 je zaključil magistrski študij na pravni fakulteti Univerze Sorbonne v Parizu, smer mednarodna uprava. Istega leta se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je leta 2010 postal vodja sektorja za mednarodno pravo. Med letoma 2015 in 2019 je bil veleposlanik Slovenije v Romuniji. V času tretje vlade Janeza Janše je Zupančič postal vodja kabineta takratnega ministra za zunanje zadeve, danes vodje Demokratov Anžeta Logarja. Še pred zamenjavo oblasti leta 2022 pa je bil imenovan za veleposlanika na Danskem. Zupančič je na letošnjih parlamentarnih volitvah kandidiral na listi Demokratov, a v DZ ni bil izvoljen.

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport: Anže Logar (Demokrati)

Rojen je 15. maja 1976 v Ljubljani, leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2003 se je zaposlil v Evropskem parlamentu kot svetovalec v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. Politično kilometrino je kar 25 let nabiral v SDS. V DZ je bil na listi SDS prvič izvoljen leta 2014, nato pa še leta 2018 in 2022. Med drugim je bil v dveh vladah Janeza Janše direktor vladnega urada za komuniciranje, v tretji pa minister za zunanje zadeve. Med predsedovanjem Slovenije Svetu EU leta 2008 je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Več mandatov je bil svetnik v Mestni občini Ljubljana. Leta 2018 je sicer neuspešno kandidiral za ljubljanskega župana, leta pa 2022 pa v drugem krogu predsedniških volitev izgubil proti Nataši Pirc Musar. Maja 2023 je ustanovil društvo Platforma sodelovanja, nato pa jeseni 2024 zapustil SDS in novembra tistega leta ustanovil stranko Demokrati. Ta je na marčnih volitvah dobila šest poslancev, Logar pa ni bil izvoljen.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko: Jernej Vrtovec (NSi)

Rojen je 24. maja 1985 v Postojni. Svojo politično pot je začel leta 2003, ko se je včlanil v NSi in postal aktiven na lokalni ravni. Od 2009 do 2015 je bil na čelu podmladka stranke, nekaj časa je bil tudi predstavnik NSi za odnose z javnostmi. Bil je aktivno vključen v projekt vrnitve stranke v DZ, potem ko je leta 2008 iz parlamenta izpadla. Politično kilometrino je nato pridobival tudi kot poslanec in minister. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 2014, ponovno pa še v letih 2018, 2022 in 2026. V tretji vladi Janeza Janše je bil med letoma 2020 in 2022 minister za infrastrukturo. Po izobrazbi je teolog, leta 2013 je diplomiral na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Septembra 2025 se je Vrtovec zavihtel na mesto predsednika stranke NSi, pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami pa se je stranka povezala z SLS in Fokusom. Skupna lista je osvojila devet poslanskih mest.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Borut Rončević (SDS)

Rojen je bil 25. avgusta 1975. Doktoriral je iz sociologije na Univerzi v Ljubljani. Je raziskovalec in visokošolski učitelj na Fakulteti za uporabne družbene študije in Fakulteti za informacijske študije. Je tudi član znanstvenega sveta Rudolfovo. V letih 2012 in 2013 je vodil direktorat za visoko šolstvo in znanost na ministrstvu za izobraževanje, ki ga je takrat vodil Žiga Turk. Deloval je tudi v upravnem odboru Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS),a ga je vlada aprila 2013 razrešila, kot razlog pa navajala kršitev določbe sklepa o ustanovitvi ARRS o nezdružljivosti funkcij. Rončević je v odboru namreč zastopal ustanovitelja, mediji pa so na možen konflikt interesov opozorili, ker je bil soustanovitelj inštituta INTEA, sicer ustanovitelju FUDŠ in ljubljanske fakultete za medije. Oba s Turkom sta se nato znašla na zatožni klopi zaradi očitkov o zlorabi položaja, ker naj bi priredila pogoje razpisa za koncesije za posamezne študijske programe. Pozneje je tožilstvo obtožni predlog umaknilo. V mandatu tretje Janševe vlade pa je bil predsednik strokovne komisije za programske vsebine medijev ministrstva za kulturo in član nadzornega sveta RTV Slovenija.

Ministrstvo za zdravje: Tadej Ostrc (Demokrati)

Rodil se je 4. junija 1981 v Ljubljani. Je zobozdravnik specialist protetike, z doktoratom znanosti s področja biomedicine in magisterijem politologije. Od leta 2008 je deloval v zdravstvu, bil je tudi asistent za področje stomatološke protetike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med junijem 2022 in julijem 2023, ko je ministrstvo za zdravje vodil Danijel Bešič Loredan, je bil Ostrc državni sekretar. Avgusta 2024 se je prijavil na razpis za generalnega direktorja ZZZS, a ni prejel zadostne podpore upravnega odbora. Je predsednik sveta stranke Demokrati, za poslanca v DZ se je letos potegoval in bil izvoljen prvič.

Ministrstvo za okolje in prostor: Polona Rifelj (SDS)

Rojena je 30. avgusta 1973 v Celju. Po izobrazbi je magistra politologije ter univerzitetna diplomirana komunikologinja in ekonomistka, trenutno pa specializantka finančne forenzike. Na položaj državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, pristojne za gospodarstvo, je bila leta 2021 imenovana potem, ko je bila od leta 2013 direktorica Osrednje knjižnice Celje. Pred tem je bila zaposlena na Mestni občini Celje, na kmetijskem ministrstvu in različnih lokalnih medijih. Delovala je na področju procesov demokratizacije držav tretjega sveta pod okriljem Evropske komisije in Mednarodne organizacije za migracije. Je nekdanja predsednica Konjeniške zveze Slovenije, predsednica nadzornega sveta Kobilarne Lipica in nekdanja članica odbora za pravne zadeve Olimpijskega komiteja Slovenije. Med drugim je bila tudi članica svetov zavodov Splošne bolnišnice Celje in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Od leta 2022 je bila direktorica financ v družbi Alpina, trenutno pa opravlja funkcijo prokuristke v podjetju Nigrad. Od februarja letos je predsednica mestnega odbora SDS Celje. Na letošnjih parlamentarnih volitvah je kandidirala na listi SDS, a v DZ ni bila izvoljena.

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Mateja Ribič (NSi)

Rojena je bila 6. septembra 1977, leta 2001 je diplomirala na pravni fakulteti v Mariboru. Po zaključku šolanja je svoje 25-letne delovne izkušnje pridobivala na različnih področjih v javnem sektorju, od tega več kot 15 let na vodstvenih delovnih mestih. Delovala je v državni upravi, zdravstvu, sodstvu, socialnem varstvu in lekarniški dejavnosti. Od leta 2013 do 2020 je bila direktorica doma starejših občanov Trebnje. Od marca 2020 do junija 2022 pa je delovala kot državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko ga je vodil Janez Cigler Kralj. Njene prioritetne naloge so bile vezane na trg dela, delovna razmerja in enake možnosti. Aktivno je sodelovala tudi pri ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19 v socialno-varstvenih zavodih.

Ministrstvo za kmetijstvo: Janez Cigler Kralj (NSi)

Rojen je bil 28. decembra 1978 v Slovenj Gradcu. Po izobrazbi je politolog, leta 2009 je diplomiral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V NSi je aktiven od leta 2006, ko je postal strokovni sodelavec za odnose z javnostmi v poslanski skupini NSi. Kariero je nadaljeval v medijski mreži Infonet media kot asistent predsednika uprave, svetovalec za odnose z javnostmi pa je bil tudi v javnem skladu za razvoj kadrov in štipendij. Med letoma 2012 in 2020 je opravljal delo podsekretarja v poslanski skupini NSi, leta 2020 pa je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v tretji vladi Janeza Janše. Istega leta je nastopil tudi funkcijo podpredsednika NSi, ki jo opravlja še danes. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2022, od tedaj pa vodi tudi poslansko skupino NSi.

Ministrstvo za kulturo: Ignacija Fridl Jarc (SDS)

Rojena je bila 2. aprila 1968 v Slovenj Gradcu. Je filozofinja in komparativistka. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa doktorirala iz filozofskih znanosti. V svoji poklicni karieri je delovala na področju literarne zgodovine in antične filozofije ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Je tudi prevajalka iz starogrščine. Leta 2018 je postala tajnica-urednica Slovenske matice. Leta 2020 je bila v času tretje Janševe vlade državna sekretarka na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija. Po izteku mandata se je vrnila na Slovensko matico. Med letoma 2022 in 2024 je bila dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj: Monika Kirbiš Rojs (Fokus)

Rodila se je 4. avgusta 1978, po diplomskem in magistrskem študiju na ekonomskih fakultetah v Mariboru in Ljubljani je leta 2024 doktorirala na zasebni Fakulteti za državne in evropske študije. Generalna sekretarka stranke Fokus Marka Lotriča ima dolgoletne izkušnje tako s pripravo strateških razvojnih dokumentov države za črpanje evropskih sredstev kot s projektnim menedžmentom. Med drugim je vodila operativno vladno skupino za pripravo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ter partnerskega sporazuma in programa kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Po letu 2003 je bila zaposlena na ministrstvu za finance, v NLB, v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter v Mestni občini Maribor, kjer je vodila projektno pisarno. V letih 2012 in 2013 je bila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, pristojna za vodenje kohezijske politike. Leta 2020 je bila imenovana za državno sekretarko v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Od leta 2022 opravlja funkcijo sekretarke državnega sveta, ki ga sicer vodi predsednik Fokusa Marko Lotrič. Stranka je na marčnih volitvah nastopila na skupni listi z NSi in SLS, ki je osvojila devet poslanskih mest.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu: Suzana Lep Šimenko (SDS)

Rodila se je 30. oktobra 1979 v Mariboru. Po maturi, leta 1998, se je vpisala na Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, kjer je leta 2002 zaključila univerzitetni študijski program na smeri splošni management. Na omenjeni fakulteti se je tudi zaposlila kot asistentka za področje politike organizacije, strateškega managementa, planiranja in analiziranja. Pozneje je delala v gospodarstvu, med drugim v podjetju MLM, pozneje pa v NKBM in Zavarovalnici Maribor. V letu 2012 je postala svetovalka za področje gospodarstva v kabinetu predsednika vlade. Za poslanko je bila prvič izvoljena na volitvah 2014, nato pa tudi na vseh volitvah po tem. V aktualnem mandatu je podpredsednica odbora za finance.