STA novice / Bruselj bo v odziv na energetsko krizo članicam omogočil odstopanje od fiskalnih pravil EU

"Odločili smo se, da se lahko za ukrepe za okrepitev strukturne odpornosti evropskega energetskega sistema in pospešitev prehoda stran od fosilnih goriv uporabi obstoječa prožnost v okviru javnofinančnih pravil. Na zahtevo države članice bo mogoče razširiti nacionalno odstopno klavzulo za obrambo," je ob predstavitvi spomladanskega svežnja evropskega semestra povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.

Pojasnil je, da se bodo upoštevali ukrepi, sprejeti od februarja letos, ko se je začela vojna v Iranu.

Med možnimi ukrepi, za katere bi lahko bile članice upravičene do odstopanja od pravil, je komisar omenil obsežne naložbe v energetska omrežja in umeščanje obnovljivih virov energije. Fiskalno prožnost pa bodo lahko izkoristile tudi za podporo gospodinjstvom in podjetjem pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, kot so nakup električnih vozil, menjava sistemov ogrevanja na kurilno olje ali plin s toplotnimi črpalkami in nameščanje solarnih panelov.

Ne bodo pa mogle odstopne klavzule uporabiti za ukrepe, ki subvencionirajo uporabo fosilnih goriv, kot je splošno znižanje dajatev, je poudaril Dombrovskis.

Po navedbah virov na komisiji bodo sicer razpravo o tem, kateri ukrepi se bodo na koncu upoštevali, z državami članicami opravili v prihodnjih tednih.

Ob tem bodo glede na predlog komisije ohranili zgornjo mejo obstoječe odstopne klavzule, ki članicam omogoča zvišanje izdatkov za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile javnofinančna pravila EU. V okviru te meje bodo lahko do 0,3 odstotka BDP letno oziroma 0,6 odstotka BDP za celotno obdobje 2026-28 namenile za energetske ukrepe.

Za odstopanje od pravil tudi za potrebe energetskih ukrepov bodo morale članice zaprositi. Prošnjo bo ocenila komisija, na koncu pa potrdil Svet EU.

Nacionalno odstopno klavzulo je lani in v začetku letošnjega leta spričo vse bolj negotovih razmer v svetu za potrebe zvišanja proračunskih izdatkov za obrambo sprožilo 17 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija.

Zdaj pa bodo lahko torej to možnost izkoristile še za ukrepe za okrepitev energetske varnosti in odpornosti, ki jih sprejemajo zaradi naraščajočih cen energentov, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu. V vojni, ki se je konec februarja začela z napadom ZDA in Izraela na Iran, sicer trenutno velja krhka prekinitev ognja, a se cene energentov zaenkrat niso bistveno znižale.

Možnost odstopanja od pravil za povečane izdatke za spopad z energetskimi krizami je sicer nedavno v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen zahtevala italijanska premierka Giorgia Meloni.