STA novice / Ob obravnavi poročila o delu tožilstev tudi opozorila o ohranjanju neodvisnosti in samostojnosti tožilcev (dopolnjeno)

"Iz letnega poročila izhaja, da je državno tožilstvo lani delovalo uspešno, učinkovito in gospodarno, saj smo kljub nepopolni kadrovski zasedbi tudi leto 2025 zaključili uspešno in v okviru zastavljenih ciljev," je poudarila Bergant.

Izpostavila je skokovit porast števila prejetih kazenskih ovadb. Samo zoper znane storilce so lani na tožilstvih prejeli 30.456 ovadb, kar je 9,17 odstotka več kot v letu prej, "in to kljub temu, da je konec novembra lani stopil v veljavo zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki je določena bagatelna kazniva dejanja prekvalificiral v prekrške," je navedla Bergant.

Ob tem so tožilstva v lanskem letu rešila nekoliko manj ovadb, kot so jih prejela, in sicer 28.515, tako da je bilo obvladovanje pripada ob koncu leta 94-odstotno. To je dva odstotka manj kot leto prej, a Bergant meni, da je to glede na kadrovsko situacijo "zelo dober rezultat". Ob tem pa je kot zaskrbljujoč izpostavila precejšen porast števila kazenskih ovadb zoper mladoletne storilce, ki je bil v lanskem letu 10,8 odstotka.

Bergant veseli, da je lani prišlo do pohitritve številnih kadrovskih postopkov. Tako je bilo ob koncu leta 2025 na tožilstvih 12 tožilcev več kot ob koncu leta 2024, kar pomeni 85-odstotno zasedenost delovnih mest. "Še vedno pa smo kadrovsko podhranjeni, saj smo imeli na zadnji dan lanskega leta zasedenih 228 od 268 predvidenih mest državnih tožilcev," je opozorila.

Nekoliko manj so uspešni pri zasedenosti mest državnotožilskega osebja, ki je lani padla. Ob koncu lanskega leta je bila 76-odstotna oziroma je bilo zasedenih le 288 od skupno 380 predvidenih delovnih mest.

Da bi bila tožilstva bolj enakomerno obremenjena, so samo v prvih šestih mesecih lanskega leta 1454 tožilskih spisov z ljubljanskega tožilstva predodelili v reševanje drugim tožilstvom. Veliko pa si na tožilstvu obetajo od novele zakona o državnem tožilstvu, ki s prvim januarjem 2027 ukinja naziv okrajnega državnega tožilca in uvaja sistem enovitega državnega tožilca.

Bergant je med dosežki lanskega leta med drugim izpostavila visok delež obsodilnih sodb. Obsodilnost je lani znašala 90,6 odstotka, kar je najvišji delež v zadnjih letih, je poudarila. Sicer so tožilstva lani vložila 7900 obtožnih aktov.

Rak rana tožilstva, pa tudi pravosodja nasploh, po besedah Bergant ostajajo predolgi postopki. "Če smo zelo učinkoviti pri lažjih zadevah, imamo težavo pri kompleksnih zadevah, kjer je veliko število obdolžencev," je navedla. Med izzivi na sistemski ravni pa je med drugim izpostavila visoke oziroma višje dokazne standarde za posamezna procesna opravila, kot veljajo v tujini, zapleteno zakonodajo in zastarel kazensko pravni okvir.

Po oceni Državnotožilskega sveta (DTS) so tožilstva lani delovala zakonito, učinkovito in skladno s politiko pregona. Ob tem so v DTS poudarili, da je tudi v prihodnje treba ohraniti samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev, "torej pregon brez vseh pritiskov," je opozorila predstavnica DTS Vlasta Nussdorfer.

Po oceni ministrstva za pravosodje je tožilstvo v letu 2025 kljub izrazitemu povečanju pripada zadev delovalo stabilno. Kljub nekaterim pozitivnim trendom pa skupno letno poročilo izpostavlja tudi nekatere izzive, je izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega. Kot je opozorila, tožilstvo že četrto leto zapored ne dosega popolnega obvladovanja pripada, "posledično narašča tudi število nerešenih zadev."

Tako je bilo ob koncu leta 2025 13 odstotkov več nerešenih zadev kot ob koncu leta 2024, v obdobju 2022-2025 pa se je število nerešenih zadev povečalo za 35 odstotkov. V primerjavi z letom 224 so se podaljšali tudi povprečni časi reševanja zadev, vendar ostajajo znotraj normativnih okvirjev, je naštela.

Po mnenju ministrstva morata biti obvladovanje pripada in zmanjšanje števila nerešenih zadev osnovna in pričakovana cilja vsakega državnega tožilstva. Kot pomembno pa je Levstik Šega izpostavila tudi ohranjanje doseženih časovnih standardov pri reševanju zadev. To je še posebej pričakovano ob dejstvu, da se v zadnjih letih kadrovska situacija državnotožilske organizacije glede števila državnih tožilcev izboljšuje, je poudarila.

"K izboljšanju kadrovske slike je pomembno prispevalo imenovanje 40 državnih tožilcev v letu 2025, v letu 2026 pa je prišlo do nadaljnjega povečanja števila državnih tožilcev, saj je zasedenih že 236 državnotožilskih mest, kar predstavlja najvišjo kadrovsko zasedenost v zgodovini državnotožilske organizacije," je navedla Levstik Šega. Trenutno potekajo še postopki za zasedbo dodatnih 16 državnotožilskih mest, od tega 10 mest okrožnih in šest mest okrajnih državnih tožilcev, ki so v različnih fazah izvedbe, je dodala.

Na ministrstvu sodelovanje s tožilstvom ocenjujejo kot dobro in konstruktivno "ter si bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti prizadevalo za zagotavljanje pogojev za učinkovito, neodvisno in odgovorno delovanje državnega tožilstva, je dejala Levstik Šega.

Odbor se je danes seznanil tudi z letnima poročiloma o poslovanju Specializiranega državnega tožilstva (SDT) in o delu oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri SDT za leto 2025.

Po besedah vodje SDT Ivana Pridgarja so lani prejeli kazenske ovadbe zoper 277 znanih storilcev, rešili pa so jih precej več, in sicer 452. Število lani rešenih ovadb konkretno odstopa tudi od podatkov za zadnjih pet let, kar je posledica obsežne zadeve iz leta 2023, v kateri so prejeli kazensko ovadbo zoper 581 oseb, je pojasnil.

Na SDT so lani vložili zahteve za preiskavo zoper skupno 120 fizičnih in pravnih oseb ter obtožnice za skupno 128 oseb. Obsodilne sodbe so dosegli zoper 59 oseb. "To predstavlja 77,2-odstotno obsodilnost, kar je najvišji odstotek v zadnjih petih letih," je poudaril Pridigar.

Skupni seštevek vseh izrečenih zapornih kazni je lani znašal 56 let in 9 mesecev. Prav tako so sodišča na podlagi predlogov SDT z obsodilnimi sodbami izrekla denarne kazni v skupni višini 827.530 evrov.

Poleg tega so tožilci SDT lani dosegli odvzem premoženjske koristi v korist proračuna v skupni višini 150.944,85 evrov in začasno zavarovanje premoženja v skupni višini več kot 39 milijonov evrov.

Statistika pregona korupcijskih kaznivih dejanj kaže, da so na SDT lani prejeli ovadbe zoper 108 oseb, skupaj pa so imeli v delu kar 276 tovrstnih kaznivih dejanj. Vložili so zahtevo za preiskavo glede 138 kaznivih dejanj in obtožnice za 104 kazniva dejanja. Obsodilne sodbe pa so dosegli za 53 kaznivih korupcijskih dejanj.

"Korupcijska kazniva dejanja so najtežja kazniva dejanja za preiskovanje, saj imata oba udeleženca v kaznivem dejanju, torej tisti, ki daje, in tisti, ki prejema podkupnino, interes, da se za to kaznivo dejanje ne izve oziroma za to kaznivo dejanje ostaja skrito," je poudaril Pridigar. Kot je ocenil, je SDT lani deloval zakonito, strokovno, kakovostno in uspešno.